Program priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije

4660. Program priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije

Na podlagi drugega odstavka 52. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) je na predlog programskega sveta minister za okolje in prostor sprejel

P R O G R A M P R I P R A V E regionalne zasnove prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije

Glavna prostorska značilnost regije izhaja predvsem iz nehomogenosti regije glede razvojnih možnosti, ki so na različnih delih regije zelo različne in so rezultat naravnih in ustvarjenih dejavnikov. JV Slovenijo sestavljajo tri funkcijsko zaokrožena območja: Kočevsko-ribniško, Bela krajina in Osrednja Dolenjska. Novo mesto je regijsko središče, vendar nanj ne gravitirajo vsi prebivalci regije. Dele regije zaznamujejo tudi precejšnja odmaknjenost od glavnih prometnih tokov ter nasploh nezadostne prometne povezave, obmejna lega in pomanjkljiva opremljenost s komunalno infrastrukturo, ki so v tesni soodvisnosti z razpršeno poselitvijo, ki je nadpovprečna v Republiki Sloveniji.

Glede na Oceno stanja in teženj v prostoru Slovenije, Politiko urejanja prostora Republike Slovenije (oba dokumenta je leta 2001 sprejela Vlada Republike Slovenije) je priprava regionalne zasnove prostorskega razvoja (v nadaljnjem besedilu: regionalna zasnova) za območje JV Slovenije utemeljena predvsem zaradi naslednjih vsebinskih razlogov: pospešenega razvoja regije v odnosu do razvitejših regij v Republiki Sloveniji, policentričnega razvoja omrežja mest in drugih naselij v regiji, učinkovitejšega načrtovanja prometne in druge infrastrukture v regiji, na novo vzpostavljenih mednarodnih odnosov, pospešenega razvoja tržnega gospodarstva, spremenjenih družbeno-ekonomskih, socialnih in pravnih razmer in z njimi povezanih prostorskih opredelitev razvoja regije, drobljenja lokalne samouprave ob hkratni centralizaciji oblasti brez logične protiuteži v regionalni organizaciji Republike Slovenije. Regionalna zasnova JV Slovenije bo ob upoštevanju usmeritev iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljnjem besedilu: strategija prostorskega razvoja) in ob upoštevanju pravil za urejanje prostora iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljnjem besedilu: prostorski red) določila usmeritve za urejanje prostora v regiji.

Pri izdelavi Regionalnega razvojnega programa za JV Slovenijo za obdobje 2002–2006 (v nadaljnjem besedilu: regionalni razvojni program), ki je bil izdelan na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99, 52/02-ZDU-1 in 56/03; v nadaljnjem besedilu: ZSRR) in v letu 2002 tudi formalno sprejet na vseh občinskih svetih v regiji, je bilo ugotovljeno, da je za prostorsko umestitev projektov iz izvedbenega dela regionalnega razvojnega programa nujna izdelava regionalne zasnove.

Pravno podlago za pripravo regionalnih zasnov predstavlja Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).

V skladu s 50. členom ZUreP-1 je bila dne 2. 4. 2003 ministru za okolje, prostor in energijo podana pobuda za pripravo regionalne zasnove za območje statistične regije Jugovzhodna Slovenija. Vseh 16 občin te statistične regije, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in Agencija RS za regionalni razvoj je v skladu s 17. členom Pravilnika podpisalo dogovor o pripravi regionalne zasnove za območje statistične regije JV Slovenija. Minister za prostor je sprejel sklep o imenovanju programskega sveta. Opravljena je bila analiza stanja, predlog vizije in zasnova prostorskega razvoja regije v variantah, predlog regionalne zasnove z usmeritvami in ukrepi za njeno izvajanje. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je dne 19. 6. 2003 v skladu z 28. členom ZUreP-1 sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave regionalne zasnove JV Slovenije. Datum ter kraj in čas zbora konference je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj, objavilo v dveh sredstvih javnega obveščanja, in sicer dne 12. 6. 2003 v časopisu Dnevnik in dne 12. 6. 2003 v časopisu Dolenjski list. Osebno so bili vabljeni nosilci urejanja prostora, navedeni v 4. točki tega programa priprave. Predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti so bili vabljeni preko sredstev javnega obveščanja.

Priporočila in usmeritve so na prostorski konferenci podali Andrej Pogorelc (Občina Sodražica), Vida Šušteršič (Občina Trebnje), Jože Butala (Občina Semič), Zvone Lah (Občina Mirna Peč) in Vinko Kunič (Občina Črnomelj). Priporočila in usmeritve bodo upoštevani v nadaljnjem postopku priprave regionalne zasnove, medtem ko na vsebino programa priprave ne vplivajo.

V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje prostor in energijo, št. 354-19-19/2004, z dne 7. 10. 2004 ugotovljeno, da je v postopku priprave regionalne zasnove za JV Slovenijo skladno z določbami 40. do 49. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) in skladno z določbami 101. do 101.b člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZON-UPB2) treba izvesti celovito presojo vplivov njene izvedbe na okolje oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja.

Predmet regionalne zasnove je določitev usmeritev za celovit in usklajen prostorski razvoj regije, načrtovanje zasnov prostorskih ureditev regionalnega pomena in drugih prostorskih ureditev, pomembnih za razvoj obravnavanega območja, ki imajo podlago v strategiji prostorskega razvoja in Regionalnem razvojnem programu.

Programska izhodišča regionalne zasnove so določena v strategiji prostorskega razvoja. V skladu z njimi in s ciljem ohranjanja prepoznavnosti Slovenije regionalna zasnova določa:

zasnovo omrežja naselij (opredelitev njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav), zasnovo razmestitve dejavnosti kot podporo policentričnemu omrežju naselij ter elemente za doseganje arhitekturne prepoznavnosti,

zasnovo prometnega omrežja v povezavi s poselitvijo, vključno z javnim potniškim prometom, zasnovo energetske oskrbe naselij, zasnovo omrežij telekomunikacijske in komunalne infrastrukture (oskrba z vodo, odvajanje odpadnih voda, zasnova ravnanja z odpadki),

zasnovo območij za prostorski razvoj dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, območij, pomembnih z vidika naravnih kakovosti in prepoznavnosti krajine, opredelitev območij s prostorskimi omejitvami za razvoj in območij obrambnih dejavnosti.

Pri pripravi regionalne zasnove je treba upoštevati pravila urejanja prostora iz prostorskega reda, in sicer predvsem za pripravo:

strokovnih podlag ter

zasnov razmestitve dejavnosti v prostoru in zasnov prostorskih ureditev.

V regionalni zasnovi bodo za obravnavano območje podane konkretne usmeritve za izdelavo posameznih strategij prostorskega razvoja občin in za načrtovanje državnih lokacijskih načrtov.

Regionalna zasnova se pripravi za območje občin JV Slovenije, in sicer Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Novo mesto, Osilnica, Šentjernej, Škocjan, Ribnica, Semič, Sodražica, Trebnje in Žužemberk.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave regionalne zasnove podati smernice in strokovne podlage za njeno pripravo, k dopolnjenemu predlogu regionalne zasnove pa mnenje, so:

Ministrstvo za okolje in prostor:

področje prostorskega razvoja,

področje varstva okolja,

področje ohranjanja narave,

področje upravljanja z vodami;

Ministrstvo za promet:

Direktorat za letalstvo,

Uprava za civilno letalstvo,

Direktorat za železnice,

Javna agencija RS za železniški promet,

Direktorat za ceste,

Direkcija Republike Slovenije za ceste;

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

področje kmetijstva,

področje gozdarstva, lovstva in ribištva;

Ministrstvo za obrambo:

Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,

Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ljubljana;

Ministrstvo za kulturo skupaj z javnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine;

Ministrstvo za gospodarstvo;

Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;

Ministrstvo za notranje zadeve;

Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj;