Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju...

3456. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. julija 2006.

001-22-122/06

Ljubljana, dne 24. julija 2006

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI (ZZZPB-F)

1. člen

V Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 10/91 – ZP, 17/91 – popr., 17/91 – ZUDE, 12/92, 13/93 – ZP, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 – odločba US, 69/98, 97/01 – ZSDP, 67/02, 42/02 – ZDR, 2/04 – ZDSS-1 in 63/04 – ZZRZI) se drugi odstavek 4.a člena spremeni tako, da se glasi:

"Davčna uprava posreduje zavodu na podlagi pisne zahteve tiste podatke o posameznem davčnem zavezancu, za katere ta zakon določa, da so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Posredovani podatki se lahko obdelujejo le za namene opravljanja nalog po tem zakonu. Davčna uprava mora za te namene zavodu omogočiti tudi neposredni varovan in nadzorovan elektronski dostop do podatkov iz njenih evidenc. V zahtevi zavoda morata biti, poleg podatkov posameznega davčnega zavezanca, navedena tudi pravna podlaga in namen obdelave osebnih podatkov, enako stopnjo varstva mora omogočati tudi ureditev neposrednega elektronskega dostopa.".

2. člen

4.b člen se spremeni tako, da se glasi:

"4.b člen

V okviru programa iz 50. člena tega zakona ima brezposelna oseba pravico vključiti se v programe aktivne politike zaposlovanja zaradi povečanja zaposlitvenih zmožnosti.

Podlaga za vključitev brezposelne osebe v program aktivne politike zaposlovanja je zaposlitveni načrt, ki ga pripravi zavod ali druga pooblaščena organizacija najpozneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti. Vsebino zaposlitvenega načrta natančneje opredeli minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom.

Delodajalci morajo omogočiti prisotnost predstavnikov zavoda ali druge pooblaščene organizacije v postopku izbire brezposelnih oseb za prosta delovna mesta.".

3. člen

V prvem odstavku 5. člena se besedi "iskalec zaposlitve" nadomestita z besedilom "brezposelna ali druga oseba".

4. člen

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

"6. člen

Zaposlitve in delo, tudi začasno in občasno delo, osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona posreduje zavod.

Zavod brezposelnim osebam, ki so upravičene do denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, posreduje vsako zaposlitev, primerno delo po podjemni pogodbi oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela in primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki traja največ 56 ur mesečno in ga organizira zavod ali v dogovoru z zavodom nepridobitna nevladna organizacija ter nepridobitni delodajalec s področja socialnega varstva, zdravstva, predšolske vzgoje, vzgoje, izobraževanja in kulture. Za nepridobitnega delodajalca po tem zakonu se štejejo delodajalci iz naštetih področij, ki imajo v ustanovitvenem aktu določen nepridobitni značaj oziroma ki vračajo vse dohodke v osnovno dejavnost in ne delijo dobička.

Zaposlitev in delo iz prejšnjega odstavka lahko zavod posreduje tudi brezposelnim osebam, ki niso upravičenci do denarne socialne pomoči.

Ministrstvo, pristojno za delo, lahko s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja dela, ki vključuje tudi posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, posredovanja zaposlitve, izdelavo zaposlitvenega načrta in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Organizacija oziroma delodajalec lahko zagotavlja delo delavcev drugemu delodajalcu, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje in se pred začetkom opravljanja dejavnosti vpiše v register agencij za zagotavljanje dela, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo.

Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona, obračunavajo 12% koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam. Zavod obračunava 12% od izplačanih prejemkov na enak način kot obračunavajo 12% koncesijsko dajatev organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona. Od obračunanega zneska odvede zavod za namen iz osmega odstavka tega člena enak odstotek, kot ga določa isti odstavek. Ostali del obračunanega zneska zavod odvede v javni sklad.

Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela dijakom in študentom morajo v javni sklad namenjati 25% fakturiranih sredstev iz koncesijske dajatve, določene v prejšnjem odstavku.

37,5% fakturiranih sredstev iz koncesijske dajatve, določene v šestem odstavku tega člena, se nameni za delovanje študentske organizacije univerze, samostojnega visokošolskega zavoda, lokalne skupnosti oziroma interesnih oblik povezovanja dijakov in študentov in se lahko porabijo za izvajanje programov interesnih in obštudijskih dejavnosti v kulturi, izobraževanju, športu, tehnični kulturi, mednarodnem sodelovanju, izpopolnjevanju študentov v tujini, raziskovalni dejavnosti in socialno-ekonomskem položaju dijakov in študentov.

Javni sklad iz sedmega odstavka tega člena sredstva iz koncesijskih dajatev nameni za financiranje štipendij.

Organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom, se priznajo stroški v višini 37,5% fakturiranega prihodka iz koncesijske dajatve, določene v šestem odstavku tega člena. Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom določi način obračuna stroškov, ki se priznajo organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom, kadrovske, prostorske, organizacijske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz četrtega in petega odstavka tega člena, način evidentiranja podatkov iz tretjega odstavka 6.b člena tega zakona, obvezne podatke na napotnici in posredovanje napotnic Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ter podrobnejšo vsebino koncesijske pogodbe.

Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom iz prejšnjega odstavka uredi tudi postopek za vpis in izbris iz registra agencij za zagotavljanje dela ter vsebino in način vodenja registra agencij za zagotavljanje dela.".

5. člen

6.a člen se spremeni tako, da se glasi:

"6.a člen

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne more vpisati posredovanja zaposlitve in posredovanja dela v sodni register oziroma prijaviti začetka opravljanja te dejavnosti, če ni sklenil koncesijske pogodbe.

Organizacija oziroma delodajalec iz petega odstavka prejšnjega člena ne more vpisati dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v sodni register oziroma prijaviti začetka opravljanja te dejavnosti, če ni vpisan v register agencij za zagotavljanje dela.

Vpis dejavnosti posredovanja zaposlitve, posredovanja dela oziroma zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v sodni register oziroma prijava začetka opravljanja te dejavnosti brez sklenjene koncesijske pogodbe oziroma brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela je ničen.".

6. člen

Za 6.a členom se dodajo novi 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e in 6.f člen, ki se glasijo:

"6.b člen

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe opravlja strokovne naloge posredovanja zaposlitve in posredovanja dela, ali na podlagi vpisa v register agencij za zagotavljanje dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, lahko opravlja dejavnost za državljane Republike Slovenije, državljane držav članic Evropske unije in Evropske gospodarske skupnosti ter za osebe, ki niso državljani države Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti in so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno.

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente, lahko ta dela opravlja le za dijake, ki so že dopolnili 15 let, študente in za udeležence izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Osebe iz prejšnjega odstavka lahko opravljajo začasno in občasno delo le na podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom. Če dijak ali študent preseže posebno osebno olajšavo za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, in je določena v Zakonu o dohodnini, se prekine obračun koncesijske dajatve na podlagi napotnice, delodajalec pa je dolžan dijaka ali študenta pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Organizacija oziroma delodajalec, ki lahko posreduje zaposlitve in delo ali zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku na podlagi predpisov države članice Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti v tej državi članici, lahko opravlja to dejavnost tudi na območju Republike Slovenije, če pred začetkom opravljanja teh dejavnosti v Republiki Sloveniji ministrstvu, pristojnemu za delo, prijavi opravljanje teh dejavnosti in če izpolnjuje pogoje, ki jih v podzakonskem aktu iz enajstega odstavka 6. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za delo. V tem podzakonskem aktu se določita tudi način in vsebina prijave opravljanja dejavnosti iz tega odstavka.

6.c člen

Organizacija oziroma delodajalec, ki želi posredovati zaposlitve oziroma dela ali zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu, naslovi vlogo za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela na ministrstvo, pristojno za delo.

Ministrstvo, pristojno za delo, odloči o vlogi za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela z odločbo v upravnem postopku.

Ministrstvo, pristojno za delo, pri odločitvi o vlogi za podelitev koncesije upošteva število brezposelnih oseb pri območnih službah zavoda, potrebe delodajalcev po delu oziroma po zaposlitvi novih delavcev na tem območju, vrsto in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, število dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj, število koncesionarjev na posameznem območju in spoštovanje predpisov pri dotedanjem poslovanju vlagatelja.

Vlagatelj lahko začne posredovati zaposlitve ali dela s sklenitvijo koncesijske pogodbe, pravico do zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu pa pridobi z vpisom v register agencij za zagotavljanje dela.

Zoper odločbo o podelitvi koncesije oziroma o vpisu v register agencij za zagotavljanje dela ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.

6.č člen

Ministrstvo, pristojno za delo, z vlagateljem, ki mu je bila koncesija podeljena z odločbo iz drugega odstavka prejšnjega člena, sklene koncesijsko pogodbo.

S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje, zlasti pa:

-

vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,

-

začetek izvajanja koncesije,

-

čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,

-

višino priznanih stroškov v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona in višino odvedenih sredstev v skladu s petim in šestim odstavkom 6. člena tega zakona,

-

dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,

-

pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,

-

način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora, ki ga opravi koncedent,

-

način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,

-

prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,

-

obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe,

-

druge določbe, pomembne za določitev in izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.

Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, kar pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe.

Koncesijska pogodba se sklene največ za eno leto.

6.d člen

Koncesijska pogodba preneha veljati:

-

po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,

-

z odpovedjo ene od pogodbenih strank,

-

z odvzemom koncesije,

-

s prenehanjem koncesionarja oziroma z dnem uvedbe stečajnega ali likvidacijskega postopka.

6.e člen

Ministrstvo, pristojno za delo, lahko brez predhodnega obvestila odvzame koncesijo koncesionarju, če ugotovi, da:

-

koncesionar opravlja dejavnost zunaj podeljene koncesije ali v nasprotju s koncesijsko pogodbo, ali je opravljal dejavnost pred sklenitvijo koncesijske pogodbe,

-

je iz letnega poročila razvidno, da v letu, za katero poroča, ni opravljal koncesijske dejavnosti,

-

s svojim poslovanjem krši predpise,

-

v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo, ali drugega pristojnega organa.

Ob ugotovljenih pomanjkljivostih pri poslovanju koncesionarja lahko ministrstvo, pristojno za delo, koncesijo odvzame za določen čas in mu naloži, naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.

Ministrstvo, pristojno za delo, odvzame koncesijo z odločbo.

6.f člen

Ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti ali na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma drugih pristojnih organov izbriše iz registra agencij za zagotavljanje dela organizacijo oziroma delodajalca v teh primerih:

-

če preneha zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu,

-

če fizična oseba, ki zagotavlja dela delavcev drugemu delodajalcu, umre, ali če pravna oseba, ki zagotavlja dela delavcev drugemu delodajalcu, preneha,

-

če je fizični ali pravni osebi s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti,

-

če je iz letnega poročila organizacije oziroma delodajalca, vpisanega v register agencij za zagotavljanje dela, razvidno, da ni zagotavljal dela delavcev drugemu delodajalcu v letu, za katero poroča, ali pa letnega poročila ni poslal,

-

če se ugotovi, da organizacija oziroma delodajalec, vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu.

O izbrisu iz registra agencij za zagotavljanje dela ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo.".

7. člen

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

"7. člen

Organizacija oziroma delodajalec, ki ima z ministrstvom, pristojnim za delo, sklenjeno koncesijsko pogodbo v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega zakona, ali je vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, mora letno poročati o obsegu svojega poslovanja tako, kot predpiše minister, pristojen za delo.

Organizacija oziroma delodajalec, ki ima z ministrstvom, pristojnim za delo, sklenjeno koncesijsko pogodbo, ali je vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, mora ministrstvu, pristojnemu za delo, poročati o svojem delu in sproti javljati vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na koncesijsko razmerje ali vpis v register agencij za zagotavljanje dela.".

8. člen

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

"8. člen

Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela zavod ne sme zahtevati plačila.

Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela pooblaščena organizacija oziroma delodajalec ne sme zahtevati plačila od iskalca zaposlitve oziroma dela.

Pooblaščeni organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje zaposlitev ali delo brezposelni osebi, ki je najmanj tri mesece vpisana v evidenci brezposelnih oseb, se zagotavlja plačilo za vsako posredovanje zaposlitve, če je brezposelna oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi:

-

za nedoločen čas s polnim delovnim časom,

-

za določen čas, ki ni krajši od 12 mesecev, s polnim delovnim časom,

-

za določen čas, ki ni krajši od 24 mesecev, z najmanj polovico polnega delovnega časa.

Pogoj vpisa v evidenci brezposelnih oseb najmanj tri mesece ne velja, kadar je oseba starejša od 50 let, ali prejema denarno nadomestilo, ali je upravičena do denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, oziroma, ko je brezposelna oseba invalid, katere invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa.

Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki posreduje zaposlitev brezposelni osebi za določen čas s polnim ali najmanj polovičnim delovnim časom, lahko uveljavlja plačilo storitev, če se brezposelna oseba ni zaposlila pri istem delodajalcu, pri katerem je bila nazadnje zaposlena, oziroma pri povezani fizični oziroma pravni osebi in, če je prekinitev zaposlitve pri istem delodajalcu oziroma povezani fizični ali pravni osebi daljša od 30 dni.

Opravljene storitve posredovanja zaposlitve se plačujejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, določenih za ta namen.

Storitve plačuje zavod na podlagi dokazila o realizirani zaposlitvi (fotokopija prijave v zavarovanje – obrazec M-1) in na podlagi napotnice za zaposlitev, ki jo potrdi delodajalec.

Kadar več pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev posreduje zaposlitev za isto brezposelno osebo, prejme plačilo tista pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki je zavodu dostavila fotokopijo prijave v zavarovanje in potrjeno napotnico delodajalca, na kateri sta vpisana najbolj zgoden datum in ura zglasitve brezposelne osebe pri delodajalcu.

Natančnejši postopek in način plačila storitev se določita v pogodbi o sodelovanju, sklenjeni med pooblaščeno organizacijo oziroma delodajalcem in zavodom, ki jo mora zavod v 15 dneh od podpisa poslati v soglasje ministrstvu, pristojnemu za delo.

Višina sredstev za posredovanje zaposlitve in dela iz tretjega odstavka se določi z odredbo ministra, pristojnega za delo, pri čemer se upoštevajo predvsem delež brezposelnih oseb v prebivalstvu v območni službi zavoda, v katerem se brezposelni osebi posreduje zaposlitev ali delo, starost brezposelne osebe, invalidnost, čas, ko je bila brezposelna oseba prijavljena na zavodu, in upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.".

9. člen

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

"9. člen

Organizacije oziroma delodajalci zaposlujejo delavce v sodelovanju z zavodom.

Organizacije in delodajalci morajo zavodu poslati:

-

prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del na tem delovnem mestu, razen kadar z že zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave,

-

obvestilo o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela najpozneje v osmih dneh po tem, ko potreba nastane, razen če se bo obvestilo nanašalo na delavca, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, ali na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,

-

poročilo o opravljenem delu preko polnega delovnega časa in poročilo o opravljenem delu po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela do 15. januarja za preteklo leto,

-

obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela, najpozneje v osmih dneh po sklenitvi take pogodbe, razen če je pogodba sklenjena z delavcem, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu ali če je pogodba sklenjena s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost.".

10. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Minister, pristojen za delo, predpiše način in vsebino sporočanja podatkov iz 9. in 10. ter postopek iz 11. člena tega zakona.".

11. člen

V prvem odstavku 16. člena se četrta alinea spremeni tako, da se glasi:

-

"oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec, udeleženec izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom tega zakona ter udeleženec programa usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.".

12. člen

16.a člen se črta.

13. člen

V prvem odstavku 17. člena se druga alinea črta. Dosedanja tretja in četrta alinea postaneta druga in tretja alinea.

14. člen

V drugem odstavku 17.a člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:

-

"zanj po treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila ni na voljo primerne zaposlitve,".

15. člen

V drugem odstavku 17.b člena se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo "če vloži zahtevek najpozneje v 30 dneh od nastanka nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov. Ta rok ne teče med bolnišničnim zdravljenjem brezposelne osebe ali iz drugih utemeljenih razlogov, zaradi katerih brezposelna oseba ni mogla vložiti zahtevka.".

16. člen

Za tretjim odstavkom 17.c člena se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

"Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena ima brezposelna oseba pravico do odsotnosti zaradi izvrševanja obveznosti, ki jih ima kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske oziroma kot državljan na prostovoljnem služenju vojaškega roka, za čas trajanja teh obveznosti. O obveznostih po pogodbi o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske oziroma po pogodbi o prostovoljnem služenju vojaškega roka mora brezposelna oseba obvestiti zavod v roku najmanj osem dni pred začetkom odsotnosti. S pogodbenim pripadnikom rezervne sestave je izenačen tudi državljan, ki je poklican s strani pristojnega organa na usposabljanje za zaščito in reševanje, ki temelji na opravljanju državljanskih dolžnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Pravico do odsotnosti iz prejšnjega odstavka tega člena lahko brezposelna oseba uveljavi pred oziroma po vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v času vključitve, razen če je vključena v program, na podlagi katerega je sklenila delovno razmerje.".

17. člen

V prvem odstavku 17.d člena se besedilo "do ene stopnje" nadomesti z besedilom "do največ dveh stopenj".

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Brezposelni osebi se kot primerna lahko ponudi eno stopnjo nižja zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna, se kot primerna lahko ponudi dve stopnji nižja zaposlitev.".

V šestem odstavku se besedilo "polovici časa, v katerem je upravičena do denarnega nadomestila" nadomesti z besedilom "treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb".

Za šestim odstavkom se doda sedmi odstavek, ki se glasi:

"Brezposelni osebi, ki sprejme zaposlitev, ki se v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena šteje kot primerna, zavod ponudi ustrezno zaposlitev, ko je ta na voljo.".

18. člen

V prvem odstavku 17.g člena se prva alinea spremeni tako, da se glasi:

-

"pisne prijave na objavljeno ustrezno ali primerno zaposlitev,".

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Brezposelna oseba ni dolžna aktivno iskati zaposlitve v času, ko je vključena v programe aktivne politike zaposlovanja, razen če je vključena v izvrševanje primernega začasnega in občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ali opravlja delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela ali če je to drugače določeno v zaposlitvenem načrtu.".

19. člen

Za 17.h členom se doda novi 17.i člen, ki se glasi:

"17.i člen

Primerno delo po tem zakonu je delo, ki ustreza telesnim in duševnim zmožnostim brezposelne osebe, o čemer izdajajo mnenja rehabilitacijske komisije I. stopnje, ki delujejo pri območnih službah zavoda in so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Mnenje se izda le v primeru, če brezposelna oseba sicer izpolnjuje zahteve delodajalca za delo oziroma delovno mesto, vendar zaradi domnevnih psihofizičnih nezmožnosti odkloni ponujeno delo zavoda oziroma ne soglaša z napotitvijo zavoda. Pri tem odklonitev ni na strani brezposelne osebe, če organizacija oziroma delodajalec odkloni brezposelno osebo, ki jo je napotil zavod.

Rehabilitacijske komisije iz prejšnjega odstavka izdajajo mnenje na podlagi dokumentacije, ki jo predloži brezposelna oseba in zavod, v roku osem dni od prejema te dokumentacije.

Brezposelna oseba lahko odkloni ponujeno delo tudi iz razloga ugovora vesti. O utemeljenosti ugovora poda mnenje komisija iz prvega odstavka tega člena.".

20. člen

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

"19. člen

Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi:

1.

sporazumne razveljavitve,

2.

izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,

3.

redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca,

4.

redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, dane zaradi delavčevih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (odpoved iz krivdnega razloga na strani delavca),

5.

odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in nedoločen čas,

6.

izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov na strani delavca, razen ob izredni odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela,

7.

če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja,

8.

odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), če zavarovanec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva,

9.

če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

10.

ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.

Ne glede na določbe prve in tretje točke prvega odstavka tega člena lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavi zavarovanec, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.

Zavarovanci, ki niso zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz obveznega zavarovanja ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje.".

21. člen

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F)

Časovnica