Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami...

2183. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

Razglašam zakon o vastvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1994.

Št. 012-01/94-126

Ljubljana, dne 6. oktobra 1994.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

ZAKON
O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1)

Ta zakon ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami).

(2)

Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč.

(3)

Država, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti) organizirajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enoten in celovit sistem v državi.

(4)

Sistem varstva iz prejšnjega odstavka obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor, financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(5)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:

-

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L št. 183 z dne 29. 6. 1989);

-

Direktiva Sveta 89/618/EURATOM z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka (UL L št. 357 z dne 7. 12. 1989);

-

Direktiva Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L št. 159 z dne 29. 6. 1996);

-

Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997).

2. člen

(temeljne naloge sistema)

(1)

Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami po tem zakonu so:

-

odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč;

-

preprečevanje naravnih in drugih nesreč;

-

obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;

-

izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč;

-

organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč;

-

samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu: osebna in vzajemna zaščita);

-

mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;

-

odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;

-

reševanje in pomoč;

-

odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje;

-

ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;

-

mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah.

3. člen

(Civilna zaščita)

Civilna zaščita je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Civilna zaščita obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč.

4. člen

(obveščanje o nevarnostih)

Vsakdo mora obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo o vsaki nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo je opazil ali je zanjo izvedel.

5. člen

(zagotavljanje varstva)

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti:

-

državljani in drugi prebivalci Republike Slovenije kot posamezniki (v nadaljnjem besedilu: prebivalci);

-

prebivalci, prostovoljno organizirani v društva, strokovna združenja ter druge nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: društva in druge nevladne organizacije), ki opravljajo dejavnost, pomembno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

javne reševalne službe;

-

gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;

-

lokalne skupnosti in

-

država.

6. člen

(uresničevanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter mednarodno sodelovanje)

(1)

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se uresničuje kot enoten podsistem nacionalne varnosti države, ki je usklajen in povezan z drugimi podsistemi nacionalne varnosti na ravni lokalne oziroma širše samoupravne skupnosti, regije in države.

(2)

Država uresničuje varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi z aktivno vlogo v mednarodnih organizacijah na podlagi mednarodnih pogodb, predvsem z medsebojnim obveščanjem o nevarnostih in posledicah naravnih in drugih nesreč ter medsebojno pomočjo ob nesrečah.

(3)

Država razvija mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi s sklepanjem mednarodnih pogodb z drugimi, zlasti s sosednjimi državami, obveščanjem drugih držav o nevarnostih ter posledicah naravnih in drugih nesreč ter nudenjem pomoči ob nesrečah.

7. člen

(spoštovanje mednarodnega prava)

(1)

Vse oblike varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, živali, kulturne dediščine in okolja pred škodljivimi vplivi naravnih in drugih nesreč ter sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

(2)

Civilna zaščita ter druge dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so humanitarne in nevojaške narave.

8. člen

(pomen pojmov)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.

Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.

2.

Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.

3.

Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.

3.a

Krizne razmere so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države, če z zakonom ni določeno drugače.

3.b

Ekološka nesreča je tudi okoljska nesreča po predpisih o varstvu okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja.

4.

Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja.

4.a

Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi.

5.

Nevarna snov je vsaka snov v trdnem, plinastem ali tekočem stanju, ki v primeru, če nenadzorovano prodre v okolje, neposredno ogrozi življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženju ter ima škodljive vplive na okolje. Nevarne snovi so predvsem tiste, ki so strupene, karcinogene, jedke, oksidacijske in dražljive, radioaktivne, kužne, eksplozivne, lahko vnetljive ali povzročajo vžig v stiku z drugimi snovmi.

6.

Nevarnost nesreče je verjetnost, da se bo zgodila nesreča in prizadela oziroma ogrozila življenje ali zdravje ljudi in živali ter povzročila uničenje ali škodo na premoženju, kulturni dediščini in okolju.

7.

Ogroženost je resnična ali občutena izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja nevarnostim naravnih in drugih nesreč.

8.

Stopnja ogroženosti je pričakovan obseg škode in drugih posledic naravne ali druge nesreče.

9.

Škoda, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča, obsega neposredno škodo, stroške intervencij in ukrepov, s katerimi se prepreči povečevanje škodljivih posledic nesreče.

10.

Preventivni ukrepi so vsi ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost nastanka nesreče, oziroma ukrepi, s katerimi se zmanjša škodljive posledice nesreče.

11.

Okolje je predvsem bivalno, delovno in naravno okolje, ki neposredno vpliva na človeka.

12.

Kulturna dediščina so stavbe in njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina (nepremična kulturna dediščina), premični predmeti in njihove zbirke (premična kulturna dediščina), ki imajo za državo kulturno vrednost.

13.

Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Civilna zaščita in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč preidejo v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojnem ali izrednem stanju.

14.

Aktiviranje obsega postopke in aktivnosti, s katerimi se sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč vpokličejo in organizirano vključijo v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči.

14.a

Alarmiranje obsega postopke in aktivnosti, s katerimi se opozarja prebivalstvo, lokalne skupnosti, državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na nevarnost naravne ali druge nesreče in prenehanje nevarnosti s pomočjo zvočnih signalov in v skladu s predpisi izvaja tudi aktiviranje določenih enot, služb in operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.

15.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive zmogljivosti gospodarskih družb, zavodov ali drugih organizacij, lokalnih skupnosti in države, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni ali drugi nesreči.

15.a

Operativna sestava je organizirana skupina reševalcev, ki so usposobljeni za enake ali različne naloge, ustrezno opremljeni in pod enotnim vodstvom. Operativna sestava je lahko stalna oblika organiziranosti ali sestava, organizirana, popolnjena in usposobljena le za določene naloge zaščite, reševanja in pomoči.

16.

Sredstva za zaščito, reševanje in pomoč obsegajo zaščitno ter reševalno opremo in orodje, zaklonišča in druge zaščitne objekte, objekte in opremo za usposabljanje, skladišča, prevozna sredstva, telekomunikacijske in alarmne naprave ter material, ki se namensko uporablja za zaščito, reševanje in pomoč ali je predviden za ta namen.

17.

Zaščitna in reševalna oprema ter orodje so sredstva, izdelana v skladu s predpisanimi standardi in praviloma tipizirana, za osebno in skupinsko zaščito, oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci pri zaščiti, reševanju in pomoči.

18.

Sredstva pomoči so živila, pitna voda, obleka, obutev, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu kot pomoč za lajšanje posledic naravne in druge nesreče.

19.

Ocena ogroženosti je kakovostna in količinska analiza naravnih ter drugih danosti za nastanek naravne in druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč.

20.

Načrt zaščite in reševanja je na podlagi ocene ogroženosti in spoznanj stroke razdelana zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob določeni naravni ali drugi nesreči.

21.

Povzročitelj nesreče je vsaka fizična ali pravna oseba, ki zaradi nepravilnega ravnanja ali opustitve povzroči nesrečo oziroma je zanjo objektivno odgovorna.

21.a

Neznani povzročitelj nesreče je fizična ali pravna oseba, ki povzroči nesrečo, pa pristojnemu organu v času izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ni znana.

22.

Poškodovanci in bolniki so vse poškodovane, ranjene ali bolne civilne in vojaške osebe, ne glede na spol, starost in državljanstvo.

23.

Zaščita obsega organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter uporabo tehničnih in drugih sredstev za neposredno osebno in skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred posledicami naravne in druge nesreče.

24.

Reševanje obsega ukrepe in postopke za reševanje ljudi, katerih življenje ali zdravje je ogroženo, reševanje živali, premoženja ter kulturne dediščine pred posledicami naravne in druge nesreče.

25.

Pomoč obsega ukrepe in storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb, uporabo zaščitne in reševalne opreme ter sredstev pomoči.

26.

Prva pomoč je prva oskrba poškodovancev in bolnikov, ki so zaradi naravne in druge nesreče v življenjski nevarnosti ali v nevarnosti za svoje zdravje, in se opravlja zunaj zdravstvenih ustanov, skupaj z reševanjem na kraju samem.

27.

Osnovni pogoji za življenje ob naravni in drugi nesreči so nujna zdravstvena oskrba ljudi in živali, nastanitev in oskrba ogroženih s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami, oskrba z električno energijo, zagotovitev nujnih prometnih povezav in delovanja komunalne infrastrukture, zagotovitev in zaščita nujne živinske krme ter zaščita kulturne dediščine.

28.

Regija je geografsko, urbano ali kako drugače povezano območje dveh ali več lokalnih skupnosti, ki z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami predstavlja celoto.

29.

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je javni uslužbenec, ki poklicno opravlja delo na področju zaščite in reševanja v lokalni skupnosti, v širši samoupravni skupnosti oziroma v državnem organu, ter javni uslužbenec, zaposlen v inšpektoratu, pristojnem za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

30.

Zaklonišče je del objekta ali objekt, ki je zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi napravami in bivalno opremo, ki omogoča praviloma nekajdnevno bivanje in zaščito pred delovanjem bojnih sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito.

31.

Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali začasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoča zaščito pred neposrednim delovanjem bojnih sredstev.

9. člen

(načelo pravice do varstva)

(1)

Vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)

Ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi.

10. člen

(načelo pomoči)

Ob naravni in drugi nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih.

11. člen

(načelo javnosti)

(1)

Podatki o nevarnostih ter o dejavnostih državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni.

(2)

Država in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih.

12. člen

(načelo preventive)

Država in lokalna skupnost pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s svojimi pristojnostmi, prednostno organizirata izvajanje preventivnih ukrepov.

13. člen

(načelo odgovornosti)

Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

14. člen

(načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev)

(1)

Lokalna skupnost uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva.

(2)

V primerih, ko zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja.

(3)

Vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog.

II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV

15. člen

(dolžnosti državljanov)

Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo državljani:

-

sodelovati v Civilni zaščiti;

-

dajati materialna sredstva (v nadaljnjem besedilu: materialna dolžnost);

-

se usposabljati ter pripravljati za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.

16. člen

(pomoč v življenjski nevarnosti)

(1)

Vsakdo mora osebi, ki je v življenjski nevarnosti ali ji preti nevarnost za zdravje, priskočiti na pomoč, če s tem ne ogrozi svojega življenja ali zdravja.

(2)

Če posameznik ni zmožen nuditi pomoči, mora o tem takoj obvestiti ustrezno reševalno službo ali center za obveščanje ali na drug način poskrbeti za pomoč.

17. člen

(sodelovanje v Civilni zaščiti)

(1)

Državljan Republike Slovenije je obveznik Civilne zaščite, če ni razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti ali k opravljanju delovne dolžnosti pod pogoji, določenimi s predpisi.

(2)

Dolžnost sodelovanja v Civilni zaščiti se začne z 18. letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta (ženske) starosti.

18. člen

(prostovoljno sodelovanje)

(1)

V Civilni zaščiti lahko prostovoljno sodelujejo:

-

moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let;

-

matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti;

-

moški in ženske, katerim je prenehala dolžnost iz prejšnjega člena.

(2)

Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti, imajo pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki Civilne zaščite.

19. člen

(razporejanje)

(1)

V Civilno zaščito državljana razporedi upravni organ, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: upravni organ).

(2)

Državljan, ki je razporejen v Civilno zaščito (v nadaljnjem besedilu: pripadnik Civilne zaščite), dobi osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite.

(3)

Pripadnik Civilne zaščite in državljan, ki mu je s tem zakonom priznan status pripadnika Civilne zaščite, svoj status izkazuje z nošenjem oznake pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije, uniforme Civilne zaščite Republike Slovenije in osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite. Državljan, ki prostovoljno in nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij, ki imajo po tem zakonu pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, svoj status izkazuje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugih državah ter v izrednem in vojnem stanju z osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite ter nošenjem oznake pripadnosti Civilni zaščiti Republike Slovenije. Z osebno izkaznico pripadnika Civilne zaščite se izkazuje tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.

19.a člen

(pogodba o službi v Civilni zaščiti)

(1)

S pripadniki Civilne zaščite, ki so razporejeni v enote, ki morajo vzdrževati stalno pripravljenost oziroma so namenjene za opravljanje specializiranih visoko strokovnih nalog, posebej nevarnih nalog ali za pomoč pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju regij, države ali izven države pri nudenju pomoči drugim državam oziroma izvajanju mednarodnih obveznosti države, se lahko sklene pogodba o službi v Civilni zaščiti. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene tudi za opravljanje določenih dolžnosti v organih vodenja ter drugih enotah in službah Civilne zaščite. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se sklene neposredno, lahko pa tudi na podlagi predhodnega javnega razpisa organa, pristojnega za organiziranje določenega organa vodenja, enote ali službe Civilne zaščite. Pogodbe o službi v Civilni zaščiti praviloma ne morejo skleniti policisti in pripadniki Slovenske vojske. Pogodbo o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene s pripadnikom Civilne zaščite, ki ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma zoper katerega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(2)

Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene za določen čas oziroma za toliko časa, kolikor je pripadnik Civilne zaščite razporejen v določen organ, enoto ali službo, praviloma pa najmanj za pet let. Pogodba o službi v Civilni zaščiti se lahko sklene tudi z državljanom, ki izpolnjuje predpisane pogoje za sodelovanje v Civilni zaščiti, za delovanje pri nudenju pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v drugih državah oziroma pri izvajanju mednarodnih obveznosti države.

(3)

Obstoječe delovno razmerje pripadnika Civilne zaščite, ki je sklenil pogodbo o službi v Civilni zaščiti in je bil pozvan ali napoten na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, v času opravljanja teh nalog miruje. Delodajalec je pripadnika Civilne zaščite dolžan po izteku pogodbe o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči vzeti nazaj na delo. Pripadnik Civilne zaščite se mora vrniti nazaj na delo najkasneje v petih dneh po izteku pogodbe o službi v Civilni zaščiti oziroma prenehanju opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pogodba o službi v Civilni zaščiti je poseben način razporejanja in izvajanja državljanske dolžnosti na področju zaščite in reševanja.

(4)

V pogodbah o službi v Civilni zaščiti se določijo obveznosti pripadnika Civilne zaščite, zlasti v zvezi s pripravljenostjo, usposabljanjem, opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči, plačilom v času opravljanja teh nalog oziroma med usposabljanjem, plačilom za pripravljenost, prejemki ter drugimi pravicami in obveznostmi pripadnika, v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(5)

Pripadnik Civilne zaščite, ki pogodbo o službi v Civilni zaščiti enostransko odpove pred iztekom roka, za katerega je bila sklenjena, vendar ne zaradi zdravstvenih razlogov, je dolžan vrniti prejeta plačila za pripravljenost in stroške usposabljanja v zadnjih 12 mesecih. Pogodbo o službi v Civilni zaščiti pred iztekom roka, za katerega je bila sklenjena, lahko prekine pristojni organ v primeru, če je bila enota, služba ali operativna sestava, za katero je bila sklenjena, ukinjena, če so bile naloge zaščite, reševanja in pomoči predčasno opravljene oziroma če pripadnik preneha izpolnjevati pogoje za službo v Civilni zaščiti.

(6)

Pripadniku Civilne zaščite, ki pogodbo o službi v Civilni zaščiti odpove, vendar ne zaradi zdravstvenih razlogov, med naravno ali drugo nesrečo, med izrednim ali vojnim stanjem oziroma med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi, pogodba preneha z dnem vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje oziroma z dnem prenehanja izrednega ali vojnega stanja oziroma z dnem vrnitve iz druge države po opravljenih nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Če pripadnik Civilne zaščite neupravičeno preneha opravljati naloge zaščite, reševanja in pomoči pred iztekom pogodbe o službi v Civilni zaščiti, je dolžan vrniti prejeta plačila in stroške, določene v prejšnjem odstavku, v času dejanskega opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči pa ima pravico do ene tretjine plačila, dogovorjenega s pogodbo o službi v Civilni zaščiti.

(7)

Plača pripadnika Civilne zaščite med izvajanjem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v drugih državah oziroma pri izvajanju drugih mednarodnih obveznosti države se določi s smiselno uporabo predpisov, ki veljajo za plače pripadnikov Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti v mirovnih operacijah.

(8)

Določbe tega člena glede plačil, delovnega razmerja in drugih pravic se smiselno uporabljajo tudi za pripadnike Civilne zaščite, ki so vpoklicani v aktivno službo.

19.b člen

(status javnih uslužbencev na področju zaščite in reševanja)

(1)

Status pripadnika Civilne zaščite po tem zakonu ima med usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči ter med izrednim in vojnim stanjem tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja v pristojnem organu lokalne skupnosti, širše samoupravne skupnosti oziroma v državnem organu.

(2)

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka se ne razporeja na obrambne dolžnosti in nadaljuje s svojim delom tudi v izrednem ali vojnem stanju. Poleg pravic in dolžnosti pripadnika Civilne zaščite ima pri tem tudi pravice državljana, ki je razporejen na delovno dolžnost, če te niso v nasprotju s pravicami in dolžnostmi pripadnikov Civilne zaščite, določenimi s tem zakonom.

(3)

Status pripadnika Civilne zaščite po tem zakonu ima med usposabljanjem in opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči v drugi državi oziroma pri izvrševanju mednarodnih obveznostih države ter med izrednim in vojnim stanjem tudi delavec, ki poklicno opravlja operativne naloge gasilstva ali druge reševalne službe, pa mu mednarodnopravno varstvo ni zagotovljeno na drug način.

20. člen

(pogoji za razporejanje)

(1)

V Civilno zaščito se razporejajo državljani, ki imajo splošno delovno sposobnost. Psihofizična in zdravstvena sposobnost se ugotavljata pred razporeditvijo le za določene, posebej nevarne naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom oziroma v primeru, če to zahteva državljan, ki se razporeja v Civilno zaščito.

(2)

V Civilno zaščito ne morejo biti razporejeni:

-

državljani, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobni za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči;

-

nosečnice, matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

(3)

Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kriterije in način ugotavljanja psihofizičnih in zdravstvenih sposobnosti državljanov za opravljanje nalog v Civilni zaščiti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Minister določi tudi posebej nevarne naloge zaščite in reševanja, za katere se ugotavlja psihofizična in zdravstvena sposobnost pred razporeditvijo.

21. člen

(pravice prostovoljcev)

(1)

Državljanov, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, organizirani v enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij (gasilska društva, organizacije Rdečega križa, Gorska reševalna služba, jamarska društva, potapljaška društva, kinološka društva, taborniške in skavtske organizacije, klubi radioamaterjev in drugi) na podlagi načrtov zaščite in reševanja, se ne razporeja na dolžnosti v obrambi ali v Civilni zaščiti, če opravljajo v enotah, službah in drugih operativnih sestavah naloge, ki jih glede na predpisane pogoje in usposobljenost ne morejo opravljati drugi člani.

(2)

Državljani iz prejšnjega odstavka imajo enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo pripadniki Civilne zaščite, če ni z zakonom določeno drugače.

(3)

Državljani iz prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom določeni za sodelovanje v Civilni zaščiti.

(4)

Enote, službe in druge operativne sestave iz prvega odstavka tega člena opravljajo v vojnem stanju skupaj s Civilno zaščito naloge zaščite, reševanja in pomoči, katerih opravljanje je varovano z Ženevskimi konvencijami.

(5)

Prostovoljna gasilska društva in njihove zveze, postaje gorske reševalne službe in njihova zveza, jamarska društva in njihova zveza, potapljaška društva in njihova zveza, kinološka društva in njihova zveza, društva vodnikov reševalnih psov in njihova zveza, taborniška in skavtska društva in njihove zveze, Rdeči križ Slovenije in območna združenja, radioamaterska društva in njihova zveza, Planinska zveza Slovenije in določena planinska društva, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev in druga društva, ki v skladu s prvim odstavkom tega člena organizirajo enote, službe in druge operativne sestave za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ali izvajajo druge naloge v skladu s tem zakonom, opravljajo humanitarno dejavnost in delujejo v javnem interesu. Status delovanja v javnem interesu za nevladne organizacije, ki niso vključene v prejšnji stavek, pa opravljajo določene naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja, ugotavlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje tako, da upošteva, ali te nevladne organizacije opravljajo podobne dejavnosti kot nevladne organizacije iz prejšnjega stavka ter v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.

22. člen

(dolžnost usposabljanja)

Pripadnik Civilne zaščite se mora usposabljati za opravljanje nalog v skladu s predpisi.

23. člen

(vpoklic)

Pripadnik Civilne zaščite je lahko vpoklican:

-

na zbor zaradi razporeditve;

-

k uvajalnemu, temeljnemu in dopolnilnemu usposabljanju;

-

na vaje in druge oblike praktičnega usposabljanja;

-

zaradi vročitve ali vrnitve opreme in sredstev, ki jih je prejel kot pripadnik Civilne zaščite;

-

k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravne ali druge nesreče.

23.a člen

(aktiviranje pripadnikov Civilne zaščite med delom)

(1)

Pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, je lahko pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom preko tehničnih sredstev ali s sireno za javno alarmiranje preko pristojnega centra za obveščanje, ali s pisnim pozivom organa lokalne skupnosti oziroma državnega organa, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V primeru, da je bil poziv dan s tehničnimi sredstvi, mora pristojni organ lokalne skupnosti ali državni organ, ki je pripadnika ali državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, izdati tudi pisno potrdilo o odsotnosti z dela pripadnika Civilne zaščite ali državljana, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, na podlagi katerega delodajalec opraviči njegovo odsotnost z dela.

(2)

Delodajalec je dolžan omogočiti opravičeno odsotnost z dela v skladu s splošnimi predpisi o delovnih razmerjih pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom, ki je bil med delom pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči na način iz prejšnjega odstavka v skladu z načrti zaščite in reševanja oziroma načrti za mobilizacijo in aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč.

(3)

Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za primer odsotnosti z dela zaradi vaj ali usposabljanja, na katere je bil pisno pozvan pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, s strani pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s tem zakonom.

24. člen

(aktivna služba)

(1)

V vojnem ali izrednem stanju je lahko pripadnik Civilne zaščite vpoklican v aktivno službo.

(2)

Pripadnik Civilne zaščite lahko opravlja aktivno službo v štabih, enotah in službah Civilne zaščite, javnih službah ter v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki opravljajo dejavnosti, ki so pomembne za zaščito, reševanje in pomoč.

(3)

Pripadnik Civilne zaščite iz prvega odstavka tega člena ima med opravljanjem aktivne službe v Civilni zaščiti pravice in dolžnosti kot državljani, ki so razporejeni na delovno dolžnost.

25. člen

(materialna dolžnost)

(1)

Državljani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozil, strojev, opreme in drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

(2)

Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki je razporejena za obrambne ali varnostne potrebe in je namenjena za zdravstveno varstvo oziroma za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s tem zakonom.

(3)

Materialno dolžnost za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ureja poseben zakon.

26. člen

(dolžnost zglasitve)

(1)

Državljan, ki je zavezan dolžnosti sodelovati v Civilni zaščiti ali materialni dolžnosti, se mora zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma predati materialno sredstvo, na podlagi poziva pristojnega organa.

(2)

Če se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog za privedbo.

27. člen

(nadomestilo plače)

(1)

Pripadniku Civilne zaščite med opravljanjem nalog v Civilni zaščiti, usposabljanjem in izvrševanjem materialne dolžnosti, na podlagi poziva pristojnega organa, pripada nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja teh dolžnosti v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada. Vlada določi merila za sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti ter uredi tudi druga plačila, prejemke in povračila v zvezi z opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka, prejemkov in povračil v skladu s tem členom imajo tudi državljani, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah društev in nevladnih organizacij v skladu s tem zakonom.

(2)

Nadomestilo iz prejšnjega odstavka izplača delodajalec v breme države ali lokalne skupnosti, odvisno od tega, kje je državljan razporejen v Civilno zaščito. Če je državljan razporejen v Civilno zaščito pri delodajalcu, stroški nadomestila plače bremenijo delodajalca. Delodajalec zahteva povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika oziroma državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, po postopku določenem v predpisu iz prejšnjega odstavka.

(3)

Če traja opravljanje nalog oziroma dolžnosti v Civilni zaščiti več kot štiri ure, ima pripadnik pravico do brezplačne prehrane v breme tistega, ki je pripadnika vpoklical.

(4)

Delodajalec pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem zakonom sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaradi njegove udeležbe pri opravljanju teh nalog ne sme odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali kako drugače oškodovati.

(5)

Delodajalec lahko, poleg nadomestila plače in pripadajočih prispevkov ter davkov, od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika Civilne zaščite oziroma državljana, ki v skladu s tem zakonom prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, pozval k opravljanju teh nalog, zahteva tudi povračilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov nadomestila plače, vključno s pripadajočimi prispevki in davki, ki ga je izplačal za čas odsotnosti pripadnika ali državljana z dela. Pripadniku Civilne zaščite oziroma državljanu, ki je opravljal samostojno dejavnost, se nadomestilo izpada dohodka v višini 20 odstotkov obračuna od nadomestila izgubljenega zaslužka, do katerega je upravičen zaradi opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči.

(6)

Državni organ ali organ lokalne skupnosti lahko za pripadnike Civilne zaščite oziroma državljane, ki v skladu s tem zakonom prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v enotah, službah in drugih operativnih sestavah iz njegove pristojnosti, izdela letni program njihovega usposabljanja za zaščito in reševanje, z njim seznani njihove delodajalce in program po potrebi z delodajalci tudi uskladi.

28. člen

(varstvo pri izvrševanju dolžnosti)

(1)

Poškodba ali bolezen, ki nastane med opravljanjem nalog, usposabljanjem v Civilni zaščiti ali v drugih reševalnih enotah, službah in drugih operativnih sestavah, ki jih organizirajo nevladne organizacije v skladu s tem zakonom ali med izvrševanjem materialne dolžnosti v Civilni zaščiti, se šteje kot poškodba pri delu ali poklicna bolezen po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(2)

Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali z delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma ali delovnega mesta.

(3)

Kraj in čas nastanka poškodbe ugotovi organ, ki je državljana vpoklical ali pristojni poveljnik Civilne zaščite oziroma vodja intervencije, v kateri se je državljan poškodoval.

(4)

Družinski člani državljana, ki je izgubil življenje pri opravljanju nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti, imajo po njem pravico do pokojnine ter pravico do povračila stroškov prevoza in pogrebnih stroškov, v skladu s predpisi o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju.

(5)

Osnova za odmero pravic po tem členu je mesečna plača delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za državljana ugodneje.

(6)

Stroške zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država oziroma lokalna skupnost, če oseba ni zavarovana na drugi podlagi.

(7)

Delodajalec, pri katerem je zaposlen pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki se je poškodoval ali zbolel pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena, ima pravico do povračila nadomestila plače do 30 delovnih dni za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe v posameznem primeru oziroma do največ 120 delovnih dni v koledarskem letu, v breme pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika ali državljana pozval na usposabljanje ali k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Delodajalec lahko zahteva povračilo nadomestila plače le v višini, kot ga je dejansko izplačal pripadniku Civilne zaščite ali državljanu med njegovo začasno nezmožnostjo za delo.

(8)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje posebej zavaruje za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma med vajami, šolanjem ali usposabljanjem, pripadnike Civilne zaščite v organih, enotah in službah Civilne zaščite, pogodbene pripadnike Civilne zaščite ter druge pogodbene izvajalce nalog zaščite in reševanja oziroma državljane, ki prostovoljno sodelujejo pri zaščiti in reševanju v reševalnih enotah, službah in drugih operativnih sestavah, ki so v državni pristojnosti. V skladu s prejšnjim stavkom se zavarujejo tudi udeleženci usposabljanj, posvetov, seminarjev in strokovnih srečanj, ki jih organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, oziroma osebe, ki opravljajo izpit, preizkus usposobljenosti ali znanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter člani izpitnih komisij, ki te izpite ali preizkuse izvajajo, ter predsedniki in člani državne in regijskih komisij za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje posebej zavaruje za primere iz prvega stavka tega odstavka tudi določeno število operativnih gasilcev in drugih reševalcev, ki jih je mogoče na podlagi državnih in regijskih načrtov zaščite in reševanja oziroma po odločitvi pristojnih organov v skladu s tem zakonom napotiti z neogroženih območij države na območje, ki ga je prizadela naravna ali druga nesreča. Državljane, ki prostovoljno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v reševalnih službah, ki delujejo kot javne službe za zaščito, reševanje in pomoč na območju celotne države, zavarujejo v skladu s tem odstavkom nevladne organizacije, ki jih organizirajo, sredstva za zavarovanje pa se zagotavljajo v letnih pogodbah o sofinanciranju dejavnosti takih organizacij. Določba tega odstavka se upošteva tudi pri zavarovanju pripadnikov Civilne zaščite in državljanov, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v lokalnih skupnostih.

29. člen

(pravica do enkratne denarne pomoči)

(1)

Državljan, ki se je pri opravljanju nalog ali izvrševanju drugih dolžnosti v Civilni zaščiti poškodoval brez svoje krivde, tako da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% po predpisih o vojnih invalidih, ima pravico do enkratne denarne pomoči.

(2)

Do enkratne denarne pomoči iz prejšnjega odstavka je državljan upravičen tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% zaradi bolezni, ki je nastala ali pa se je poslabšala neposredno zaradi opravljanja nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti.

(3)

Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti izgubil življenje.

(4)

Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih, višino povračil in postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena.

30. člen

(povračilo škode)

(1)

Državljan, ki je pri opravljanju nalog in drugih dolžnosti v Civilni zaščiti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih.

(2)

Državljan in pravna oseba, ki sta zavezana k materialni dolžnosti, imata pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki sta jih predala za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter do povračila škode, če so bila zato sredstva poškodovana ali uničena.

31. člen

(odgovornost za povzročeno škodo)

(1)

Država in lokalna skupnost sta odgovorni za škodo, povzročeno tretjim osebam namenoma ali zaradi velike malomarnosti pri izvajanju dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči ter pri usposabljanju in drugih službenih opravilih, ki so povezana z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)

Državljan, ki je pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka povzročil škodo namenoma ali iz velike malomarnosti, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi.

32. člen

(zbiranje in varstvo osebnih podatkov)

(1)

Upravni organ zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke:

-

o pripadnikih Civilne zaščite, o javnih uslužbencih na področju zaščite in reševanja ter o državljanih, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, leto rojstva otrok, podatke o usposobljenosti in znanjih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč, izobrazbi, zaposlitvi, številko telefona in mobilnega telefona, elektronski naslov, enotno matično številko, davčno številko, za pripadnike Civilne zaščite pa tudi podatke o datumu zdravniškega in psihofizičnega pregleda ter zadolžitvi v Civilni zaščiti, zato da se zagotovi ažurnost priprav, možnosti za aktiviranje ter zagotavljanje pravic in obveznosti pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč;

-

o kandidatih za pogodbene pripadnike Civilne zaščite in o pogodbenih pripadnikih Civilne zaščite poleg podatkov iz prejšnje alineje tudi podatke, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na nepogojno zaporno kazen več kot šest mesecev oziroma, da zoper njih ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;

-

o vrsti, zmogljivostih, stanju transportnih in drugih sredstev, za katere velja materialna dolžnost ter o imenu, priimku, prebivališču oziroma zaposlitvi lastnikov in uporabnikov teh sredstev, zemljišč in objektov zaradi popolnitve štabov, enot in služb Civilne zaščite.

(2)

Upravni organ vodi zbirke osebnih podatkov o pripadnikih Civilne zaščite, javnih uslužbencih na področju zaščite in reševanja, državljanih, ki prostovoljno sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči ter o obveznikih materialne dolžnosti.

(3)

Upravni organ je odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena v skladu z zakonom.

33. člen

(posredovanje osebnih podatkov)

(1)

Upravni organ lahko posreduje osebne podatke iz prejšnjega člena:

-

pristojnemu državnemu organu in organu lokalne skupnosti na njegovo zahtevo;

-

gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji o pri njej razporejenih pripadnikih Civilne zaščite.

(2)

Organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka lahko osebne podatke uporabijo le za organiziranje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s tem zakonom in so odgovorni za njihovo varstvo v skladu z zakonom.

34. člen

(pridobivanje podatkov)

(1)

Osebne podatke iz 32. in 33. člena tega zakona pridobi upravni organ iz obstoječih zbirk podatkov. Organi in službe, ki te podatke zbirajo, so jih dolžne upravnemu organu sporočiti na njegovo zahtevo.

(2)

Upravni organ lahko osebne podatke v skladu s tem zakonom pridobi neposredno od pripadnikov Civilne zaščite oziroma od državljanov, ki prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite, reševanje in pomoči le, če jih ni mogoče zagotoviti iz obstoječih zbirk.

(3)

Osebni podatki iz 32. člena tega zakona se uničijo, ko preneha rok ali namen, za katerega so se zbirali.

(4)

Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih v skladu s tem zakonom o njem vodi upravni organ.

(5)

Upravni organ je dolžan v osmih dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka seznaniti vsakogar z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi.

(6)

Minister podrobneje predpiše način vodenja evidence pripadnikov Civilne zaščite, razporejanje, pozivanje ter obliko in vsebino osebne izkaznice pripadnika Civilne zaščite.

35. člen

(prijava spremembe osebnih podatkov)

Pripadniki Civilne zaščite, državljani in pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, morajo upravnemu organu sporočiti spremembo osebnih in drugih podatkov iz 32. člena tega zakona v 15 dneh po nastanku spremembe.

III. PRISTOJNOSTI

36. člen

(pristojnosti države)

V državni pristojnosti je:

-

urejanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

načrtovanje razvojnih projektov in raziskovalne dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

priprava in uresničevanje nacionalnega programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

izdelava ocen ogroženosti ter državnih načrtov zaščite in reševanja;

-

organiziranje in opremljanje državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč;

-

vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, ki prizadenejo dve ali več lokalnih skupnosti;

-

organiziranje in izvajanje opazovanja, obveščanja in alarmiranja na območju države in regij ter organiziranje in vzdrževanje enotnega sistema javnega alarmiranja;

-

organiziranje in vzdrževanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči do lokalnih skupnosti ter določanje enotnega sistema elektronskih komunikacij;

-

ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;

-

organiziranje in vzdrževanje informacijsko komunikacijskega sistema za potrebe zaščite, reševanja in pomoči, v katerega so vključene tudi občine ter organi vodenja, enote in službe ter druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;

-

pomoč pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, da se zavaruje zdravje in življenje ljudi, premoženje, kulturna dediščina in okolje, prepreči nastajanje nadaljnje škode in zagotovi druge osnovne pogoje za življenje;

-

določanje izobraževalnih programov in programov usposabljanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izvajanje programov, ki so državnega pomena;

-

inšpekcija nad izvajanjem predpisov in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

urejanje meddržavnega in drugega mednarodnega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

37. člen

(pristojnosti občine)

(1)

Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.

(2)

V občinski pristojnosti je:

-

urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem zakonom;

-

spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;

-

zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom;

-

načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;

-

izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;

-

organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;

-

organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;

-

določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;

-

zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;

-

določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena;

-

usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;

-

zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

-

določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini;

-

mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom.

(3)

Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

38. člen

(naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij)

(1)

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morajo zagotoviti pogoje in možnosti za izvajanje osebne in vzajemne zaščite delavcev ter izvajati predpisane zaščitne ukrepe.

(2)

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče, morajo izdelati oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja.

(3)

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka morajo na lastne stroške vzpostaviti in vzdrževati pripravljenost za ukrepanje, organizirati potrebne sile za reševanje in pomoč, zagotoviti obveščanje in alarmiranje delavcev in okoliškega prebivalstva o nevarnostih ter sofinancirati sorazmeren del priprav lokalne skupnosti, glede na obseg in stopnjo ogroženosti, ki jo povzroča njihova dejavnost. Vrsto in obseg sorazmernega dela priprav določi lokalna skupnost v načrtih zaščite in reševanja v skladu z oceno ogroženosti.

(4)

Načrte zaščite in reševanja izdelujejo oziroma izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč načrtujejo poleg gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz drugega odstavka tega člena tudi organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje večjega števila oseb.

(5)

Vlada določi dejavnosti in sredstva za delo iz drugega odstavka tega člena ter gospodarske družbe, zavode in druge organizacije iz prejšnjega odstavka.

39. člen

(odgovornost lastnikov in uporabnikov)

(1)

Lastniki upravljalci oziroma uporabniki stanovanjskih ter drugih stavb so odgovorni za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov in za zagotovitev potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.

(2)

Lastniki upravljalci oziroma uporabniki kulturne dediščine so odgovorni za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. Pri tem lahko zahtevajo pomoč strokovne službe za varstvo kulturne dediščine.

(3)

Lastniki upravljalci oziroma uporabniki iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnemu poverjeniku za Civilno zaščito dajati podatke o stanovanjski ali drugi stavbi ter zbirne podatke o stanovalcih in drugih uporabnikih stavb.

IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE

1. Raziskovanje

40. člen

(raziskovalni in razvojni projekti)

(1)

Raziskovalni in razvojni projekti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so obvezna sestavina nacionalnega raziskovalnega programa.

(2)

Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sodeluje pri odločanju o raziskovalnih in razvojnih projektih v nacionalnem raziskovalnem programu tako, da predlaga raziskovalne in razvojne projekte s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter daje mnenje k raziskovalnim in razvojnim projektom, ki imajo pomen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)

Ministrstvo po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za raziskovalno dejavnost, lahko samostojno financira raziskovalne ter razvojne projekte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

2. Programiranje

41. člen

(nacionalni program)

(1)

Z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) se določajo cilji, politika in strategija varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi za najmanj pet let.

(2)

Nacionalni program obsega:

-

stanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

temeljne cilje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju, ki ga obsega nacionalni program;

-

razvoj opazovalnih, informacijskih, komunikacijskih, logističnih in drugih sistemov za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;

-

razvoj preventivnih dejavnosti;

-

razvoj zmogljivosti ter sil za zaščito, reševanje in pomoč;

-

usmeritve za izobraževanje in usposabljanje;

-

usmeritve za razvojno in raziskovalno delo;

-

zagotavljanje finančnih in drugih sredstev.

42. člen

(letni načrt)

Naloge iz nacionalnega programa se razčlenijo v letnem načrtu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

43. člen

(programi in načrti lokalnih skupnosti)

Lokalne skupnosti sprejmejo svoje programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom.

3. Načrtovanje

44. člen

(ocena ogroženosti)

(1)

Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.

(2)

Ocene ogroženosti za območje države ali del območja države za posamezne naravne in druge nesreče ter v vojnem stanju izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

(3)

Ocene ogroženosti za območje občine izdela pristojni občinski organ.

(4)

Minister predpiše metodologijo za izdelavo ocen ogroženosti.

45. člen

(načrti zaščite in reševanja)

(1)

Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtujejo z načrti zaščite in reševanja.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)

Časovnica