Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave...

4914. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij

Na podlagi petega odstavka 39. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) minister za okolje in prostor izdaja

P R A V I L N I K
o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(predmet pravilnika)

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij.

II. VSEBINA

1. Vsebina občinskega prostorskega načrta

2. člen

(vsebina občinskega prostorskega načrta)

(1)

Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)

Za območja posameznih mest ali drugih naselij, za katera se izdela urbanistični načrt v skladu s 37. členom tega pravilnika, se vsebina iz prejšnjega odstavka določi na podlagi urbanističnega načrta.

3. člen

(vsebina strateškega dela)

(1)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje občine določijo:

-

izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

-

zasnova prostorskega razvoja občine,

-

zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

-

okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

-

okvirna območja razpršene poselitve,

-

usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

-

usmeritve za razvoj v krajini,

-

usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

-

usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(2)

Konceptualni del urbanističnega načrta iz 39. člena tega pravilnika je podlaga za strateški del občinskega prostorskega načrta, ki se nanaša na razvoj naselij, za katera se izdela urbanistični načrt.

4. člen

(vsebina izvedbenega dela)

(1)

V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določijo:

-

območja namenske rabe prostora,

-

prostorski izvedbeni pogoji,

-

območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(2)

Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

2. Strateški del

2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

5. člen

(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)

(1)

Izhodišča prostorskega razvoja občine obsegajo:

-

osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja,

-

razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije,

-

medsebojne vplive in povezave z območji sosednjih občin.

(2)

Na podlagi izhodišč iz prejšnjega odstavka in ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja se določijo cilji skladnega prostorskega razvoja občine. Ciljem se lahko določijo prioritete glede njihovega uresničevanja.

2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine

6. člen

(zasnova prostorskega razvoja občine)

(1)

V zasnovi prostorskega razvoja občine se določijo:

-

prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti,

-

omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij,

-

temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji,

-

druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin, odlagališča odpadkov.

(2)

V zasnovi prostorskega razvoja se določijo tudi urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt.

2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

7. člen

(zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra)

(1)

V zasnovi gospodarske javne infrastrukture se, upoštevajoč usmeritve prostorskega razvoja občine, prikažejo obstoječa omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter prikažejo pomembnejša obstoječa in načrtovana omrežja in objekti lokalnega pomena s področij:

-

prometne infrastrukture,

-

elektronskih komunikacij, kjer se opredeli način zagotavljanja komunikacijskih storitev,

-

energetike, skladno z lokalnim energetskim konceptom,

-

komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja,

-

drugih področij gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena.

(2)

V zasnovi gospodarske javne infrastrukture se opredelijo načini navezovanja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena na gospodarsko javno infrastrukturo državnega oziroma regionalnega pomena ter prikažejo tudi tista območja v občini, kjer je potrebna dopolnitev ali obnova omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v večjem obsegu.

2.4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

8. člen

(določitev naselij)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo okvirna območja:

-

naselij,

-

naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje iz 28. člena tega pravilnika,

-

novih naselij razpršene gradnje iz 29. člena tega pravilnika,

-

posebna območja razpršene gradnje iz 30. člena tega pravilnika.

2.5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve

9. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo okvirna območja razpršene poselitve na podlagi naslednjih kriterijev prepoznavnosti prostora:

-

poselitve nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini,

-

pojava samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967,

-

demografske ogroženosti.

(2)

Na območjih iz prejšnjega odstavka je načrtovanje novih posegov v prostor možno le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.

2.6. Usmeritve za prostorski razvoj občine

10. člen

(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo usmeritve za razvoj poselitve predvsem glede:

-

razvoja naselij kot izhaja iz 33. člena tega pravilnika,

-

razvoja dejavnosti po naseljih,

-

sanacije in prenove razpršene gradnje na območjih, določenih na podlagi 28., 29. in 30. člena tega pravilnika,

-

ohranjanja poselitve na območjih, določenih na podlagi prejšnjega člena,

-

urbanističnega oblikovanja naselij.

(2)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo naselja oziroma območja, za katera se bo izvajala celovita prenova.

(3)

Naselja oziroma območja iz prejšnjega odstavka se določijo skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.

11. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo usmeritve glede razvoja v krajini, pri čemer se določijo:

-

razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire (npr. kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacija, mineralne surovine),

-

posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti,

-

območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja,

-

območja in objekti za potrebe obrambe.

12. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture določijo usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč za:

-

stavbna zemljišča,

-

kmetijska zemljišča,

-

gozdna zemljišča,

-

vodna zemljišča,

-

druga zemljišča.

13. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi zasnove prostorskega razvoja in zasnove gospodarske javne infrastrukture ter v povezavi z usmeritvami za razvoj poselitve, za celovito prenovo, za razvoj v krajini in za določitev namenske rabe zemljišč opredelijo usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, kjer je to smiselno.

(2)

Za urbana središča se usmeritve za prostorske izvedbene pogoje izdelajo na podlagi konceptualnega dela urbanističnega načrta.

3. Izvedbeni del

3.1. Enote urejanja prostora

14. člen

(enote urejanja prostora)

(1)

Enota urejanja prostora je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora in se določi na podlagi:

-

analize značilnosti prostora,

-

upoštevanja režimov iz pravnih aktov s področij: varstva okolja in zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo,

-

strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev, vključno z možnostjo izgradnje predvidene gospodarske javne infrastrukture.

(2)

Analiza značilnosti prostora obsega analizo naravnih in ustvarjenih prostorskih lastnosti in morfoloških ter funkcionalnih značilnosti, kar zajema tudi območja prepoznavnosti, posebnih kvalitet in vrednot z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti posameznih območij ter degradirana in problemska območja.

(3)

Za enoto urejanja prostora se določi namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji, lahko pa tudi dopustna izraba prostora. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta praviloma sovpada z mejo enote urejanja prostora.

(4)

V občinskem prostorskem načrtu se za enoto urejanja prostora, kjer je predviden občinski podrobni prostorski načrt, določijo usmeritve za njegovo izdelavo.

(5)

Z enoto urejanja prostora se določi območje razpršene poselitve, območje razpršene gradnje in druga območja s skupnimi značilnostmi, po načelu pretežnosti glede skupnih meril in pogojev urejanja.

(6)

Znotraj posameznih enot urejanja prostora se lahko določijo manjša območja, kjer se poleg prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo v enoti urejanja prostora, določijo še podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji.

3.2. Območja namenske rabe prostora

15. člen

(območja namenske rabe prostora)

(1)

Namenska raba prostora se ob upoštevanju področnih predpisov določi oziroma prikaže glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo ter v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in se deli na:

-

območja stavbnih zemljišč,

-

območja kmetijskih zemljišč,

-

območja gozdnih zemljišč,

-

območja vodnih zemljišč in

-

območja drugih zemljišč (npr. visokogorska zemljišča, pridobivalni prostor mineralnih surovin, območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami).

(2)

V občinskem prostorskem načrtu se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določi oziroma prikaže območja podrobnejše namenske rabe prostora. Podrobnejša namenska raba prostora se v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in ob upoštevanju področnih predpisov določi oziroma prikaže glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo ter se deli na:

-

območja stanovanj,

-

območja centralnih dejavnosti,

-

območja proizvodnih dejavnosti,

-

posebna območja,

-

območja zelenih površin,

-

območja in omrežja prometne infrastrukture,

-

območja komunikacijske infrastrukture,

-

območja energetske infrastrukture,

-

območja okoljske infrastrukture,

-

območja za potrebe obrambe v naselju,

-

površine razpršene poselitve,

-

območja najboljših kmetijskih zemljišč,

-

območja drugih kmetijskih zemljišč,

-

območja gozdnih zemljišč,

-

območja površinskih voda,

-

območja vodne infrastrukture,

-

območja mineralnih surovin,

-

območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-

območja zunaj naselij za potrebe obrambe,

-

ostala območja.

(3)

V enotah urejanja prostora se določi in prikaže podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti. V urbanih središčih se podrobnejša namenska raba določi na podlagi urbanističnega načrta.

(4)

Na območjih razpršene gradnje iz 28., 29., in 30. člena tega pravilnika se zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in površine, predvidene za sanacijo, opredelijo kot stavbna zemljišča.

(5)

Razpršena gradnja iz 31. člena tega pravilnika se opredeli izven območij stavbnih zemljišč. V okviru namenske rabe se z grafičnim znakom prikazujejo samo obstoječi objekti, stavbnih zemljišč pa se ne prikazuje.

(6)

Površine razpršene poselitve so stavbna zemljišča, ki se določijo znotraj območij razpršene poselitve iz 9. člena tega pravilnika.

(7)

Vrste območij namenske rabe prostora in podrobnejše namenske rabe prostora, vključno z njeno nadaljnjo delitvijo, ter enotni grafični znaki so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

3.3. Dopustna izraba prostora

16. člen

(dopustna izraba prostora)

(1)

Dopustna izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije, kot faktor izrabe na območju posamezne enote urejanja prostora. Določi se lahko kot:

-

razmerje med bruto tlorisnimi površinami vseh objektov in celotno površino območja enote urejanja prostora ali pa med gradbenimi prostorninami vseh objektov in celotno površino območja enote urejanja prostora ali

-

zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin (parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev tega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke).

Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij

Časovnica