Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o strokovnem spopolnjevanju, izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in o postopku za izbiro programov

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 80-4033/1998, stran 6254 DATUM OBJAVE: 27.11.1998

VELJAVNOST: od 12.12.1998 do 11.6.2004 / UPORABA: od 12.12.1998 do 11.6.2004

RS 80-4033/1998

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 12.6.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 12.6.2004

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3

fwd

4033. Pravilnik o strokovnem spopolnjevanju, izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in o postopku za izbiro programov

Na podlagi četrtega odstavka 105. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, st. 12/96 in 23/96) minister za šolstvo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o strokovnem spopolnjevanju, izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in o postopku za izbiro programov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet urejanja)

S tem pravilnikom se določa načrtovanje, pogoje in način izvajanja stalnega strokovnega spopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: strokovno spopolnjevanje), način in postopek izbire in vrednotenja programov strokovnega spopolnjevanja (v nadaljnjem besedilu: programi spopolnjevanja) ter financiranje in sofinanciranje programov spopolnjevanja.

2. člen

(definicija strokovnega spopolnjevanja)

Strokovno spopolnjevanje je oblika vseživljenjskega izobraževanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci), ki poleg študijskih programov za pridobitev izobrazbe oziroma za izpopolnjevanja zagotavlja strokovnim delavcem možnosti za obnavljanje, razširjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter za seznanjanje z novostmi stroke.

Cilj strokovnega spopolnjevanja je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter večja kakovost in učinkovitost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.

3. člen

(programi spopolnjevanja)

Programi spopolnjevanja se izvajajo kot:

naročeni programi spopolnjevanja in

ponujeni programi spopolnjevanja.

4. člen

(naročeni programi spopolnjevanja)

Naročeni programi spopolnjevanja so programi, katerih pripravo in izvedbo, na predlog Programskega sveta za strokovno spopolnjevanje (v nadaljnjem besedilu: programski svet), naroči Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pri enem od javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, ali jih naroči na osnovi izbora na javnem razpisu za naročene programe.

5. člen

(ponujeni programi spopolnjevanja)

Ponujeni programi spopolnjevanja so programi, ki jih programski svet izbere na javnem razpisu.

II. STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE KOT PRAVICA IN POGOJ ZA NAPREDOVANJE V NAZIV

6. člen

(pravica do strokovnega spopolnjevanja)

Vzgojno-izobraževalni zavod mora omogočiti zaposlenim strokovnim delavcem strokovno spopolnjevanje v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo.

Strokovni delavci se prednostno udeležujejo programov stalnega strokovnega spopolnjevanja v skladu s predpisi, ki urejajo smeri izobrazbe strokovnih delavcev.

7. člen

(osnova in pogoji za pridobitev točke za napredovanje v naziv)

Programi spopolnjevanja se točkujejo pod pogoji in na način, ki jih določa ta pravilnik. Osnova za vrednotenje programa spopolnjevanja z 1 točko je program v skupnem trajanju 16 ur, razen za programe spopolnjevanja, ki urejajo smeri izobrazbe strokovnih delavcev, kjer je osnova za vrednotenje program v skupnem trajanju 12 ur.. Minimalno število ur programa spopolnjevanja, ki se ovrednoti z 0,5 točke je 8 ur.

Strokovni delavec, ki se udeleži spopolnjevanja pridobi točko, če uspešno opravi program spopolnjevanja in najkasneje v roku 30 dni od zaključka programa spopolnjevanja izdela seminarsko nalogo ali pripravi drugo obliko gradiva, ki ga mentor programa pozitivno oceni ali na drug način aktivno sodeluje v programu spopolnjevanja, pridobljene točke pa se upoštevajo pri napredovanju strokovnega delavca v naziv.

8. člen

(izjeme pri točkovanju)

Programe spopolnjevanja, ki niso objavljeni v katalogu in predstavljajo pomanjkanje programov spopolnjevanja glede na ostale programe, lahko na predlog ravnatelja vzgojno-izobraževalnega zavoda, strokovnega delavca ali izvajalca, programski svet točkuje po pravilih za točkovanje programov spopolnjevanja.

Programski svet lahko izjemoma točkuje tudi programe, ki jih v Republiki Sloveniji izvedejo tuji predavatelji, če njihova predavanja obsegajo najmanj dve tretjini ur celotnega programa spopolnjevanja.

Predlog za dodatno točkovanje programov spopolnjevanja iz prejšnjih dveh odstavkov se za tekoče šolsko leto programskemu svetu predloži najkasneje do konca šolskega leta.

9. člen

(spopolnjevanje v tujini)

Na predlog ravnatelja vzgojno-izobraževalnega zavoda, strokovnega delavca ali organizatorja izobraževanja lahko Programski svet točkuje tudi program spopolnjevanja, ki se ga je strokovni delavec udeležil v tujini.

Predlogu za točkovanje se priloži dokazilo o aktivnemu sodelovanju strokovnega delavca v programu spopolnjevanja v tujini.

Ravnatelj, strokovni delavec ali organizator izobraževanja mora podati predlog najkasneje v šestih mesecih po končanem spopolnjevanju.

III. PROGRAMSKI SVET ZA STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE

10. člen

(sestava programskega sveta)

Programski svet ima predsednika in štirinajst članov, ki jih za obdobje 4 let imenuje minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), in sicer:

tri člane na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, od tega najmanj enega izmed članov Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje,

enega člana izmed članov Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno izobraževanje,

enega člana izmed članov Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih,

dva predstavnika na predlog visokošolskih zavodov, ki izobražujejo strokovne delavce za delo v vzgoji in izobraževanju,

enega člana na predlog reprezentativnih sindikatov, ki so organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja za območje Republike Slovenije,

enega predstavnika na predlog Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje,

enega predstavnika na predlog Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,

enega predstavnika na predlog Andragoškega centra Republike Slovenije,

enega predstavnika ministrstva,

enega predstavnika na predlog skupnosti vzgojnovarstvenih zavodov,

enega predstavnika na predlog združenja ravnateljev osnovnih šol,

enega predstavnika na predlog skupnosti srednjih šol.

11. člen

(pristojnosti programskega sveta)

Programski svet ima naslednje pristojnosti:

oblikuje smernice strokovnega spopolnjevanja, o katerih predhodno pridobi mnenje strokovnih svetov,

oblikuje in določi navodila in metodologijo za pripravo in izvedbo programov spopolnjevanja,

predlaga prioritetna področja programov spopolnjevanja za javni razpis,

predlaga ministrstvu merila za izbor programov spopolnjevanja in vsebino razpisne dokumentacije za javni razpis programov spopolnjevanja,

imenuje programske sosvete za vsebinski izbor programov spopolnjevanja,

ovrednoti in izbere programe spopolnjevanja in jih predlaga ministru v potrditev,

objavi izbrane programe spopolnjevanja v katalogu programov spopolnjevanja v šolskem letu,

sprejme poročilo in analizo o izpeljavi programov spopolnjevanja za preteklo šolsko leto,

odloča o pritožbah na odločitve stalnih delovnih teles,

10.

opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.

12. člen

(programski sosveti)

Programski svet lahko imenuje za vsebinski izbor programov programske sosvete, ki za posamezno področje izberejo in strokovno ovrednotijo programe spopolnjevanja in jih predložijo v odločitev programskemu svetu.

Programski svet lahko imenuje programski sosvet za dobo svojega mandata oziroma glede na smernice strokovnega spopolnjevanja, za krajše časovno obdobje.

13. člen

(stalna delovna telesa)

Programski svet ima stalna delovna telesa, in sicer:

finančno komisijo,

komisijo za verifikacijo programov in potrdil,

komisijo za objavljanje.

Člane posamezne komisije imenuje programski svet izmed svojih članov, s tem, da je predsednik programskega sveta hkrati tudi predsednik finančne komisije.

Programski svet ob imenovanju določi tudi pravice in pristojnosti komisij.

14. člen

(delovanje programskega sveta)

Programski svet uredi svoje delovanje, delovanje programskih sosvetov in stalnih delovnih teles s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh svojih članov.

15. člen

(Strokovno tehnična, administrativna in druga dela)

Strokovno tehnična, administrativna in druga dela za Programski svet, programske sosvete in stalna delovna telesa opravlja ministrstvo.

16. člen

(vrednotenje dela)

Delo programskega sveta in programskih sosvetov se v delu pisnih strokovnih mnenj, ki nastanejo kot rezultat skupne obravnave ali kot samostojno delo posameznega člana vrednoti kot avtorsko delo in se opredeli s pogodbo o avtorskem delu.

Za čas, porabljen na sejah programskega sveta, programskih sosvetov in stalnih delovnih teles, pripada predsedniku in članom sejnina.

Višino sredstev za avtorske honorarje in sejnino določi minister vsako leto s sklepom.

Ministrstvo članom programskega sveta, programskih sosvetov in stalnih delovnih teles, ki imajo stalno bivališče izven kraja, kjer je sklicana seja, plača potne stroške v skladu s predpisi, ki veljajo za državno upravo.

IV. FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV SPOPOLNJEVANJA

17. člen

(oblike financiranja in sofinanciranja)

Na predlog programskega sveta minister določi način financiranja in sofinanciranja ter višino kotizacij za naročene in izbrane programe spopolnjevanja, in sicer:

programi, ki jih ministrstvo financira v celoti,

programi, ki jih ministrstvo sofinancira,

programi, ki jih ministrstvo ne financira.

18. člen

(merila za financiranje in sofinanciranje)

Merila, ki se upoštevajo pri odločitvi načina financiranja in sofinanciranja so:

prednostna področja,

strnjenost in povezanost vsebin v programu spopolnjevanja,