Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj...

1836. Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM)

Razglašam Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. aprila 2006.

001-22-54/06

Ljubljana, dne 12. aprila 2006

dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ODNOSIH REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA (ZORSSZNM)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta zakon ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja in določa pristojnosti, ki jih imajo na tem področju organi Republike Slovenije.

(2)

Zakon ureja tudi status Slovencev brez slovenskega državljanstva in repatriacijo.

2. člen

(1)

Slovenci in Slovenke (v nadaljnjem besedilu: Slovenci) zunaj Republike Slovenije so:

-

Slovenci v zamejstvu (zamejski Slovenci; zamejci); to so pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah;

-

Slovenci po svetu; to so zdomci in izseljenci, ki bivajo v sosednjih državah zunaj območja opredeljenega kot slovensko zamejstvo in v ostalih evropskih ter izvenevropskih državah.

(2)

Slovensko zamejstvo so tista obmejna območja vseh štirih sosednjih držav, kjer prebiva avtohtono slovensko prebivalstvo.

3. člen

Zakon se nanaša na Slovence v zamejstvu in po svetu:

-

z državljanstvom Republike Slovenije;

-

s statusom Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije;

-

brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa.

4. člen

(1)

Republika Slovenija spoštuje načelo Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih Sveta Evrope, da so narodne manjšine v Evropski uniji pomemben dejavnik sodelovanja med državami.

(2)

Republika Slovenija podpira čezmejno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, v katerem je avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah pomemben dejavnik.

II. TEMELJNA NAČELA

5. člen

(1)

Slovenci v zamejstvu in po svetu so enakovreden del enotnega slovenskega naroda.

(2)

Republika Slovenija je matična domovina vseh Slovencev zunaj njenih meja in tudi država zaščitnica avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah.

6. člen

(1)

Območja sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo skupni slovenski kulturni prostor.

(2)

Prizadevanje za ohranitev in okrepitev slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostoru sodi med poglavitne naloge Republike Slovenije.

7. člen

Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je neločljiv in bistven del zunanje politike Republike Slovenije.

8. člen

Republika Slovenija spremlja in se dejavno zavzema za izvajanje vseh dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki zadevajo tudi interese in pravice avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.

9. člen

Republika Slovenija skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture, za ohranitev kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci v zamejstvu in po svetu.

10. člen

Republika Slovenija omogoča in pospešuje vključevanje zamejskih Slovencev v družbeno in politično življenje matičnega naroda.

11. člen

(1)

Republika Slovenija podpira celovitost, subjektiviteto in avtonomnost avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in spoštuje organizirane oblike enotnega predstavništva posamezne skupnosti.

(2)

V odnosih z avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah Republika Slovenija uveljavlja državniški, demokratičen in partnerski pristop.

12. člen

Odnose s Slovenci zunaj njenih meja gradi Republika Slovenija na osnovi dolgoročne strategije ki se uresničuje:

-

z institucionalnim povezovanjem na ravni organov in ustanov;

-

z razvijanjem trajnostnih strategij za vsestransko krepitev slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu;

-

s finančno pomočjo.

III. NOSILCI

13. člen

Poglavitna nosilca sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu sta:

-

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in

-

Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

14. člen

(1)

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (v nadaljnjem besedilu: urad) je centralni organ državne uprave za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Vodi ga minister brez listnice.

(2)

Urad je posredno vključen v informacijsko mrežo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

(3)

Urad lahko preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, daje diplomatskim predstavništvom in konzulatom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije) pobude s področja svojega dela.

15. člen

Urad je pristojen za opravljanje nalog, ki se nanašajo na:

-

Slovence v zamejstvu in po svetu;

-

njihovo kulturno, prosvetno, gospodarsko in politično in drugo povezovanje z matično državo Republiko Slovenijo;

-

informiranje na področju pravne zaščite;

-

informiranje, svetovanje in pomoč posameznikom ter organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu;

-

spremljanje in usklajevanje dejavnosti ministrstev na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu;

-

oblikovanje in izvajanje državne politike do Slovencev v zamejstvu in po svetu;

-

izvajanje finančnih podpor v skladu s tem zakonom;

-

zagotavljanje prostorov nevladnim organizacijam v Republiki Sloveniji, ki opravljajo dejavnost na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

16. člen

(1)

Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (v nadaljnjem besedilu: komisija) je delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije.

(2)

Komisija je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na:

-

spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu;

-

spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu;

-

sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu;

-

ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno;

-

zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije;

-

sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu;

-

oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja;

-

informiranje Državnega zbora Republike Slovenije o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu;

-

skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov;

-

spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.

17. člen

O svojih aktivnostih pri izvajanju sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu se urad ter Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu medsebojno obveščata.

18. člen

(1)

Ministrstva, v okviru svojih delovnih področij, vzpostavljajo stike in razvijajo sodelovanja z organizacijami Slovencev zunaj Republike Slovenije.

(2)

Dejavnosti ministrstev iz prejšnjega odstavka tega člena usklajuje urad.

(3)

Ministrstva in drugi državni organi so dolžni urad sproti informirati o svojih dejavnostih na področju sodelovanja s Slovenci zunaj Republike Slovenije.

(4)

Vloga pristojnih ministrstev kot nosilcev sodelovanja je opredeljena v posameznih poglavjih tega zakona, v posameznih področnih zakonih in podzakonskih aktih.

19. člen

V okviru svojih pristojnosti in možnosti vzpostavljajo stike in razvijajo sodelovanje z organizacijami Slovencev zunaj Republike Slovenije tudi ostali državni organi Republike Slovenije, organi lokalnih skupnosti, javni zavodi, verske skupnosti in organizacije civilne družbe.

20. člen

(1)

Svet za Slovence v zamejstvu je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in zamejstva.

(2)

Svet za Slovence v zamejstvu zaseda najmanj dvakrat letno.

(3)

Člane Sveta za Slovence v zamejstvu imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence v zamejstvu opravlja urad.

(4)

Mandat Sveta za Slovence v zamejstvu traja pet let. Mandat Svetu za Slovence v zamejstvu preneha z imenovanjem novega sveta. Posameznik je lahko v Svet za Slovence v zamejstvu imenovan večkrat.

(5)

Če nov Svet za Slovence v zamejstvu ni imenovan do izteka mandata iz prejšnjega odstavka, z delom nadaljuje obstoječi svet, vendar največ za šest mesecev.

(6)

Razlogi za predčasno razrešitev in postopki predčasne razrešitve posameznega člana, predstavnika državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije, ter posameznega člana iz devetega odstavka tega člena, se določijo s poslovnikom iz sedmega odstavka tega člena.

(7)

Delovanje Sveta za Slovence v zamejstvu in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(8)

Člane Sveta za Slovence v zamejstvu, predstavnike Slovencev v zamejstvu, predlagajo predsedniku Vlade Republike Slovenije v imenovanje reprezentativne organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.

(9)

Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu po štiri predstavnike avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine (Republika Italija) in Zvezne dežele Koroške (Republika Avstrija) ter po dva predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Zvezne dežele Štajerske (Republika Avstrija) in Železne županije (Republika Madžarska). Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu tudi dva predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, katere pripadniki prebivajo v sedmih županijah Republike Hrvaške, ki mejijo na Republiko Slovenijo, in na območju mesta Zagreb.

21. člen

Svet za Slovence v zamejstvu:

-

sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politik ter strategij Republike Slovenije na področju skrbi za Slovence v zamejstvu;

-

svetuje Vladi Republike Slovenije in njenim ministrstvom v okviru njihovih zakonitih pristojnosti, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu;

-

sodeluje pri izdelavi drugih strateških dokumentov ter razvojnih programov;

-

sprejema stališča do dogodkov, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu.

22. člen

(1)

Svet za Slovence po svetu je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in zdomstva ter izseljenstva.

(2)

Svet za Slovence po svetu zaseda praviloma enkrat letno.

(3)

Člane Sveta za Slovence po svetu imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje Sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence po svetu opravlja urad.

(4)

Mandat Sveta za Slovence po svetu traja pet let. Mandat Svetu za Slovence po svetu preneha z imenovanjem novega sveta. Posameznik je lahko v Svet za Slovence po svetu imenovan večkrat.

(5)

Če nov Svet za Slovence po svetu ni imenovan do izteka mandata iz prejšnjega odstavka, z delom nadaljuje obstoječi svet, vendar največ za šest mesecev.

(6)

Razlogi za predčasno razrešitev in postopki predčasne razrešitve posameznega člana, predstavnika državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije, ter posameznega člana iz devetega odstavka tega člena, se določijo s poslovnikom iz sedmega odstavka tega člena.

(7)

Delovanje Sveta za Slovence po svetu in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(8)

Člane Sveta za Slovence po svetu, predstavnike Slovencev po svetu, predlagajo predsedniku Vlade Republike Slovenije v imenovanje organizacije Slovencev po svetu.

(9)

Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence po svetu:

-

štiri predstavnike Slovencev, živečih v evropskih državah, pri čemer sta dva predstavnika slovenskih izseljencev, živečih v državah nekdanje Jugoslavije;

-

tri predstavnike Slovencev, živečih v Južni Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Argentini;

-

tri predstavnike Slovencev, živečih v Severni Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Združenih državah Amerike, drugi pa predstavnik Slovencev, živečih v Kanadi;

-

dva predstavnika Slovencev, živečih v Avstraliji;

-

in enega predstavnika Slovencev, živečih v ostalih državah drugih celin.

23. člen

Svet za Slovence po svetu sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politike ter strategije Republike Slovenije na področju skrbi za Slovence po svetu.

IV. OSNOVNA PODROČJA SODELOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA

A. SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE

24. člen

(1)

Urad v okviru svojih rednih programov skrbi tudi za kulturno sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije, ohranjanje skupne kulturne dediščine ter za medsebojno izmenjavo dosežkov s tega področja.

(2)

Pri pripravi posebnih razpisov za področje kulture in pri sprejemanju odločitev o financiranju na podlagi posebnih razpisov za področje kulture urad pridobi strokovna stališča ministrstva, pristojnega za kulturo.

25. člen

(1)

Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, sklepa krovne bilateralne sporazume o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti in iz njih izhajajoče izvedbene programe.

(2)

Pri sklepanju bilateralnih sporazumov in programov se upoštevajo tudi interesi Slovencev, ki živijo v drugi državi pogodbenici.

26. člen

Arhiv Republike Slovenije vodi zbirno evidenco arhivskega gradiva v zamejstvu in po svetu, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence.

27. člen

Javni arhivi v Republiki Sloveniji evidentirajo in izdelujejo vodnike ter druge pripomočke o arhivskem gradivu, ki je v zamejstvu in po svetu ter se nanaša na Slovenijo in Slovence.

28. člen

(1)

Republika Slovenija vzpodbuja nastajanje javnih ali zasebnih centrov (arhivskih, informacijskih, kulturnih, ekonomskih) v tistih državah, kjer živi večje število Slovencev.

(2)

V skladu z zakonodajo posamezne države slovenski center zbira in hrani izvirno zasebno arhivsko gradivo, ki je v tej državi nastalo in se nanaša na Slovenijo in Slovence.

(3)

Odgovorni za delo z arhivskim gradivom v centrih morajo upoštevati strokovna načela arhivske stroke in biti za delo ustrezno usposobljeni.

(4)

Skrb za strokovno izobraževanje in svetovanje ter strokovni nadzor opravlja Arhiv Republike Slovenije oziroma drugi javni arhivi v Republiki Sloveniji.

29. člen

V državah, kjer slovenski centri niso ustanovljeni, lahko javni arhivi Republike Slovenije in drugi evidentirajo izvirno arhivsko gradivo, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence v teh državah, zbirajo reprodukcije tega gradiva in le izjemoma zbirajo izvirno arhivsko gradivo, v skladu s predpisi teh držav.

30. člen

(1)

Javni zavod Radiotelevizija Slovenija je dolžan v okviru svojih, s področno zakonodajo opredeljenih nalog, skrbeti za ustrezno obveščanje Slovencev v zamejstvu in obveščanje javnosti v Republiki Sloveniji o problematiki Slovencev v zamejstvu in po svetu.

(2)

Vsem zainteresiranim Slovencem zunaj Republike Slovenije, ki živijo na območju dosega satelitskega oddajanja oziroma sprejemanja signalov Radiotelevizije Slovenije, je ta dolžna omogočiti sprejemanje svojih programov brez vsakršnih odškodnin, naročnin ali drugih oblik plačevanja.

30.a člen

Nadzor nad izvajanjem nalog iz 26., 27. in 30. člena tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo.

31. člen

(1)

Republika Slovenija podpira obveščanje na področju tiskanih medijev tako, da tiskanim medijem nacionalnega pomena za obveščanje Slovencev v zamejstvu in po svetu namenja ustrezno finančno podporo, ki omogoča njihovo izhajanje.

(2)

Do podpore so upravičeni mediji, ki imajo status tiskanega medija nacionalnega pomena za obveščanje Slovencev v zamejstvu in po svetu.

(3)

Kriteriji za pridobitev statusa tiskanega medija nacionalnega pomena so:

-

vsebinski koncept;

-

število naročnikov;

-

izvajanje obveščanja Slovencev zunaj Republike Slovenije kot primarna dejavnost izdajatelja;

-

čas dosedanjega izhajanja zadevnega tiskanega medija;

-

drugi kriteriji, določeni z zakoni ali podzakonskimi akti.

(4)

O pridobitvi in odvzemu statusa tiskanega medija nacionalnega pomena za obveščanje Slovencev v zamejstvu in po svetu odloča urad na podlagi izpolnjevanja kriterijev iz tretjega odstavka tega člena.

B. OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN IZOBRAŽEVANJE

32. člen

(1)

Republika Slovenija zagotavlja Slovencem v zamejstvu in po svetu pogoje za ohranjanje in učenje slovenskega jezika. V ta namen:

1.

organizira v evropskih državah, kjer živijo slovenski izseljenci in zdomci dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za otroke, mladostnike in odrasle ter omogoča štipendije za njihovo udeležbo na tistih šolah slovenskega jezika v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju slovenskega jezika za Slovence zunaj Republike Slovenije;

2.

zagotavlja finančna sredstva za plačevanje najemnin za učne prostore v krajih, kjer izvajanje slovenskega dopolnilnega pouka ni mogoče v javnih izobraževalnih ustanovah;

3.

nudi v izvenevropskih državah pomoč pri pouku slovenskega jezika za otroke, mladostnike in odrasle:

-

v obliki strokovnega izpopolnjevanja učiteljev v Sloveniji in v tujini,

-

pošiljanja učbenikov in drugih učnih sredstev ter

-

delnega kritja materialnih stroškov, ki nastajajo pri pouku,

-

zagotavljanja štipendij za udeležbo na tistih šolah slovenskega jezika v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju slovenskega jezika za Slovence zunaj Republike Slovenije;

4.

zagotavlja dodatno strokovno in jezikovno izpopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev, ki delujejo na slovenskih oziroma dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih v zamejstvu in štipendije za udeležbo zamejskih otrok, mladostnikov ter odraslih na šolah slovenskega jezika v Sloveniji, ki so namenjene poučevanju slovenskega jezika za Slovence zunaj Republike Slovenije;

5.

organizira strokovno poučne ekskurzije za učence in dijake;

6.

vključuje zamejske šole v šolska tekmovanja in druge aktivnosti v Sloveniji;

7.

podpira razvoj učenja slovenskega jezika na daljavo z uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij.

(2)

Za uresničevanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena je zadolženo ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport, ter ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pri uresničevanju nalog iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka tega člena sodeluje tudi urad. Izvajalci so javne in zasebne vzgojne inštitucije rednih izobraževalnih programov.

33. člen

Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport, preverja stanje in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju slovenskega jezika preko staršev, učiteljev in diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije.

C. ZNANOST IN VISOKO ŠOLSTVO

34. člen

(1)

Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo državljanstvo Republike Slovenije, Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije, in Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije se lahko v izobraževalne programe javnih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji vpisujejo pod ugodnejšimi pogoji, na način, ki ga določa zakon, ki ureja področje visokega šolstva.

(2)

Slovenci v zamejstvu in po svetu iz prejšnjega odstavka lahko v Republiki Sloveniji pod ugodnejšimi pogoji pridobivajo štipendije na način, ki ga določa zakon, ki ureja področje štipendiranja.

35. člen

Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM)

Časovnica