4466. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije
Na podlagi 9. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in po predhodnem soglasju Državnega zbora Republike Slovenije s 50. izredne seje dne 1. 9. 2004 je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 20. 9. 2004 sprejela
P O S L O V N I K
Komisije za preprečevanje korupcije
Ta poslovnik podrobno ureja organizacijo in način dela Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) ter postopke za opravljanje nalog po Zakonu o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZPKor) in drugih predpisih.
(1)
Funkcionarji in javni uslužbenci komisije so pri svojem delu dolžni spoštovati Ustavo Republike Slovenije in druge predpise, ravnati vestno in pošteno, dajati prednost splošnim in skupnim interesom pred zasebnimi ter z osebnim zgledom v svojem poklicnem in zasebnem življenju prispevati k ugledu komisije, državnih organov in Republike Slovenije.
(2)
Ob začetku dela v komisiji so se vsi funkcionarji in javni uslužbenci komisije dolžni seznaniti z določili tega poslovnika in drugih aktov, ki urejajo delo komisije oziroma njihove pravice in dolžnosti.
(1)
Za delo komisije veljajo določbe ZPKor in tega poslovnika.
(2)
Izrazi v tem poslovniku imajo enak pomen kot izrazi v ZPKor.
(3)
Izraz "tajni podatek" ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja tajne podatke.
(1)
Komisija ima pečat okrogle oblike, v katerem je grb Republike Slovenije in napis "Republika Slovenija, Komisija za preprečevanje korupcije".
(2)
Sedež komisije je v Ljubljani.
(1)
Vsa pisanja komisije morajo biti opremljena s polnim imenom in naslovom komisije, številko, datumom, podpisom in pečatom.
(2)
Komisija lahko pošilja pisanja državnim organom in organom lokalnih skupnosti tudi v elektronski obliki. Pri tem upošteva predpise, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Pisanje, ki je poslano v elektronski obliki, ima enako veljavo kot pisanje v tiskani obliki.
II. VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA KOMISIJE
(1)
Komisijo predstavlja, zastopa in vodi predsednik oziroma predsednica (v nadaljevanju: predsednik) komisije, ki tudi organizira njeno delo in ima v skladu z zakonom vse pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa.
(2)
Predsednik komisije predvsem:
-
predstavlja in zastopa komisijo,
-
vodi poslovanje in organizira delo komisije,
-
koordinira delo organizacijskih enot komisije,
-
komisiji predlaga v sprejem poročila o delu komisije,
-
izdaja splošne in posamične akte s področja poslovanja komisije,
-
odloča o porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
-
izdaja odločbe o zaposlitvah, razvrstitvah in plačah javnih uslužbencev komisije,
-
opravlja druge naloge na podlagi zakona in tega poslovnika.
(1)
V primeru odsotnosti predsednika komisije ga pri opravljanju tekočih poslov nadomešča namestnik oziroma namestnica (v nadaljevanju: namestnik) predsednika.
(2)
Predsednik komisije in njegov namestnik imata poleg svojih tudi vse pravice in dolžnosti članov komisije.
(3)
Predsednik komisije lahko s pisnim aktom pooblasti namestnika predsednika in člane ali članice (v nadaljevanju: člani) komisije, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih.
(4)
Tekoči posli iz prvega odstavka tega člena so posli, ki se ne nanašajo na spremembe veljavnih predpisov oziroma na spremembe aktov komisije.
Komisija opravlja delo s skupnimi službami in z ustreznim številom organizacijskih enot, ki izvajajo naloge s področja dela komisije, pri čemer sta podrobnejša organizacija dela komisije in sistemizacija delovnih mest določeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(1)
Komisija o zadevah, določenih s tem poslovnikom, odloča na sejah, kjer sprejema mnenja, stališča in druge odločitve.
(2)
Predsednik je dolžan sklicati sejo komisije, če to zahtevajo najmanj trije člani komisije.
(1)
Seja komisije se lahko prične, če sta prisotna vsaj dva člana in predsednik ali namestnik predsednika.
(2)
Odločitve komisije so veljavne, če so sprejete z večino glasov vseh članov.
(1)
Na seji komisije lahko poleg njenih članov brez pravice glasovanja sodelujejo tudi javni uslužbenci komisije, če to zahteva oziroma dovoli predsedujoči seje.
(2)
Javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka pripravljajo gradivo za sejo komisije in ga praviloma dostavijo članom komisije tri delovne dni pred dnevom seje.
(1)
Na seji komisije pri konkretni točki dnevnega reda ne sme sodelovati funkcionar ali javni uslužbenec komisije, ki je sam predmet obravnave ali je z osebo, ki je obravnavana v okviru te točke:
-
v zakonski zvezi oziroma živi z njo v zunajzakonski skupnosti,
-
je njen krvni sorodnik v ravni vrsti, sorodnik v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena oziroma v svaštvu do drugega kolena,
-
v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca,
-
je oziroma je bil v sodnem sporu katerekoli vrste.
(2)
Kolikor posamezni funkcionar ali javni uslužbenec komisije meni, da zanj ali za drugega funkcionarja ali javnega uslužbenca komisije obstajajo okoliščine iz prejšnjega odstavka ali druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, mora o tem takoj obvestiti komisijo, ki odloči o morebitni izločitvi tega funkcionarja ali javnega uslužbenca iz obravnave posamezne točke.
(3)
Kolikor se pozneje ugotovi, da je pri obravnavi posamezne točke sodeloval funkcionar ali javni uslužbenec komisije, ki bi moral biti izločen, lahko komisija o tej točki odloča ponovno.
-
sprejema načelna mnenja o tem, ali določeno ravnanje ustreza definiciji korupcije iz ZPKor,
-
sprejema poročila o svojem delu,
-
sprejema predlog sprememb resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: resolucije) ter poročila o njenem uresničevanju,
-
sprejema akcijski načrt uresničevanja resolucije in njegove spremembe,
-
sprejema načelna stališča, mnenja in predloge glede stanja korupcije v državi,
-
sprejema načelna mnenja o protikorupcijskih vsebinah veljavnih predpisov in predpisov v pripravi,
-
sprejema mnenja o uresničevanju predpisov s področja preprečevanja korupcije,
-
odloča o opozorilih pristojnim organom v Republiki Sloveniji glede uresničevanja obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih aktov s področja preprečevanja korupcije,
-
sprejema izhodišča za kodekse etike ravnanja v javnem in zasebnem sektorju,
-
sprejema načelna mnenja in pojasnila o nezdružljivosti, darilih, omejitvah poslovanja, nadzoru nad premoženjskim stanjem, integriteti pravnih oseb in drugih vprašanjih, povezanih z opravljanjem svojih nalog,
-
odloča o opozorilu funkcionarju, ki v zakonsko določenem roku ni prenehal opravljati dejavnosti ali funkcije, ki ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije,
-
odloča o zahtevi pristojnemu organu za začetek postopka za prenehanje funkcije funkcionarju, ki kljub opozorilu ni prenehal opravljati nezdružljive dejavnosti ali funkcije,
-
sprejme predpis o načinu razpolaganja z darili, ki postanejo last države oziroma lokalne skupnosti, o vodenju seznama daril ter o drugih izvedbenih vprašanjih v zvezi z omejitvami in dolžnostmi glede sprejemanja daril,
-
ugotavlja odstopanje od zakonskih meril glede sprejemanja daril,
-
ugotavlja kršitve 24. oziroma 25. člena ZPKor in obravnava poročilo o ukrepih organa, v katerem funkcionar, ki je kršil omenjeni določbi, opravlja svojo funkcijo,
-
dovoljuje naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje s poslovnimi subjekti iz prvega odstavka 28. člena ZPKor, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila,
-
oblikuje sezname poslovnih subjektov, s katerimi naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo oziroma izjemoma smejo poslovati in jih objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije ter na svoji spletni strani,
-
ugotavlja obstoj očitnega neskladja med predloženimi podatki o premoženjskem stanju funkcionarja in dejanskim stanjem ter obravnava poročila pristojnih organov o njihovem ukrepanju v primeru tega neskladja,
-
izdaja obrazce za poročanje o premoženjskem stanju funkcionarjev,
-
odloča o zahtevi funkcionarju, da priloži ustrezna dokazila podatkom o njegovem premoženjskem stanju,
-
odloča o zahtevi funkcionarju, da predloži podatke iz prve do pete alinee prvega odstavka 36. člena ZPKor,
-
odloča o predlogu komisiji državnega zbora, da ta od funkcionarja zahteva podatke o premoženjskem stanju tudi za njegove družinske člane,
-
odloča o opozorilih funkcionarju, ki v določenih rokih ni predložil podatkov o premoženjskem stanju,
-
odloča o obveščanju organa, v katerem funkcionar, ki krši obveznost poročanja o premoženjskem stanju, opravlja svojo funkcijo oziroma organa, pristojnega za določitev in izplačilo plače oziroma nadomestila plače,
-
obravnava poročila pristojnega organa o postopkih zoper funkcionarja, ki ni predložil zahtevanih podatkov o premoženjskem stanju,
-
sprejema smernice za oblikovanje načrtov integritete in za preverjanje delovanja načrtov integritete oziroma ocenjevanje integritete,