Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)

4617. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o zaščiti živali (ZZZiv)

Razglašam zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. novembra 1999.

Št. 001-22-160/99

Ljubljana, dne 26. novembra 1999.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZiv)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; določa pogoje, ki jih je za zaščito živali treba zagotoviti pri reji in vzreji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in postopkov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali in živali v oskrbi; ureja nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali; ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter določa kazenske sankcije za kršitelje določb tega zakona.

Ta zakon določa tudi ravnanje z ribami, divjadjo, lovskimi psi in službenimi živalmi državnih organov, če ni s predpisi, ki urejajo ribištvo, divjad, lovstvo in organiziranost, naloge ali pooblastila državnih organov določeno drugače.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropske unije:

-

Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L št. 221 z dne 8. 8. 1998, str. 23), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L št. 95 z dne 7. 4. 2017, str. 1);

-

Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L št. 276 z dne 20. 10. 2010, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/63/EU), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o uskladitvi obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembo uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 115).

S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih Uredb Evropske unije:

-

Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (UL L št. 95 z dne 7. 4. 2017, str. 1);

-

Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L št. 303 z dne 18. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/723 z dne 16. maja 2018 o spremembi prilog I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi v zvezi z odobritvijo omamljanja z nizkim zračnim tlakom (UL L št. 122 z dne 17. 5. 2018, str. 11).

2. člen

Zaščita živali po tem zakonu je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali.

3. člen

Nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti.

4. člen

Mučenje živali je:

-

vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno ali iz malomarnosti, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;

-

nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.

5. člen

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1.

dobaviteljska organizacija laboratorijskih živali (v nadaljnjem besedilu: dobaviteljska organizacija) je fizična ali pravna oseba razen vzrejne organizacije laboratorijskih živali, ki dobavlja živali z namenom njihove uporabe v postopkih ali v znanstvenoraziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali;

2.

dovoljenje za projekt je odločba upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, o odobritvi projekta, v okviru katerega se izvajajo postopki na živalih;

3.

hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodavci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki so namenjene za družbo, varstvo ali pomoč človeku;

4.

javno mesto je javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, na katerih ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi;

5.

javno zbiranje pomeni organiziran javni shod ali organizirano javno prireditev, kot ju opredeljuje zakon, ki ureja javna zbiranja (npr. razstave, tekmovanja in predstave);

6.

laboratorijske živali so živali, ki se vzrejajo z namenom njihove uporabe v postopkih ali v znanstvenoraziskovalnem ali izobraževalnem delu na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali;

7.

motnja v obnašanju je oblika obnašanja, ki glede na pogostnost ali potek odstopa od obnašanja pripadnikov iste vrste živali v razmerah, ki jim dovoljujejo v celoti razviti vrsti značilno obnašanje;

8.

načelo 3R je skupek načela zamenjave uporabe živali v postopkih z metodami, ki ne zahtevajo njihove uporabe, načela uporabe čim manjšega števila živali v postopkih in načela izboljšanja pogojev reje in oskrbe živali v postopkih ter izvajanja postopkov;

9.

nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti, izločajo človeku nevarne strupe oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka;

10.

nezdružljive živali pri nastanitvi so živali, ki si lahko medsebojno povzročijo nezaželeno brejost, poškodbe ali smrt;

11.

omamljanje živali je kakršenkoli dovoljeni postopek, ki povzroči stanje neobčutljivosti, ki traja, dokler žival ni mrtva, in se ji na ta način prihrani trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti;

12.

pastirski pes je pes, ki je vzgojen za namen varovanja tropa ali črede pred zvermi, je prisoten v tropu ali čredi in je za izvajanje naloge varovanja tropa ali črede kot pastirski pes vpisan v centralni register hišnih živali;

13.

pes pomočnik invalidov je pes, ki je šolan ali je v postopku šolanja za pomoč invalidom in spremlja invalidno osebo ali svojega trenerja;

14.

pes vodič slepih je pes, ki je šolan ali je v postopku šolanja za vodenje slepih in spremlja slepo ali slabovidno osebo ali svojega trenerja;

15.

postopek na živali pomeni postopek iz 1. točke 3. člena Direktive 2010/63/EU;

16.

prevoz živali je postopek, povezan s premeščanjem živali s prevoznim sredstvom, in traja od natovarjanja živali v kraju izvora do raztovarjanja živali v namembnem kraju;

17.

pristojna veterinarska organizacija je veterinarska organizacija s koncesijo za cepljenje psov proti steklini v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo;

18.

projekt je program dela, ki ima opredeljen znanstveni cilj in vključuje posamezni postopek, serijo postopkov ali več serij postopkov na živalih;

19.

prostoživeče mačke so domače mačke, ki živijo v okolju neodvisno od človeka;

20.

prostoživeče živali so živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave;

21.

rejne živali so kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci, kožuharji in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene;

21.a

reševalni pes je pes, ki je šolan za iskanje pogrešanih oseb v naravi, zasutih v ruševinah ali lavinah in za sledenje po osebni sledi, ima opravljene izpite po pravilih mednarodne organizacije za reševalne pse ali mednarodne kinološke organizacije ali je v postopku šolanja za reševalnega psa ter deluje v paru z vodnikom ali vodnikom pripravnikom reševalnega psa;

22.

skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi. Skrbnik zapuščene živali je imetnik zavetišča oziroma občina, če ne zagotovi zavetišča;

22.a

službena žival državnega organa je žival, ki za državne organe izvaja naloge ali je v uporabi državnih organov v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje državnih organov;

23.

snemanje pomeni postopek izdelave posnetka v komercialne namene, v katerem vodeno nastopajo živali;

24.

strokovnjak za dobrobit živali je oseba, ki mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, v vseh primerih s področja veterinarstva, medicine, biologije ali zootehnike, in je usposobljen s področja znanosti o uporabi živali v znanstvene namene;

25.

tehnopatije so poškodbe ali bolezenske spremembe, ki nastanejo neposredno ali posredno zaradi neustreznega bivališča, opreme ali sistema reje;

26.

terapevtski pes je pes, ki je skladno s standardom »Terapevtski psi SIST 1192« šolan za različne oblike pomoči in podpore v vzgojno izobraževalnih, socialno varstvenih in zdravstvenih programih;

27.

trpljenje živali so bolečine, strah, poškodbe, pohabljenje, degeneracija, hiranje ali obolevanje ter čezmerno in nepotrebno vznemirjanje, ki jih povzroči človek;

28.

ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice;

29.

uporabniška organizacija je fizična ali pravna oseba, ki uporablja živali v postopkih;

30.

usmrtitev živali je predpisan postopek odvzema življenja živali;

31.

vzrejna organizacija je fizična ali pravna oseba, ki vzreja oziroma redi živali iz Priloge 1 Direktive 2010/63/EU z namenom njihove uporabe v postopkih ali za znanstvenoraziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali ali prednostno za ta namen vzreja druge živali, bodisi za dobiček bodisi ne;

31.a

začasni skrbnik zapuščene živali je polnoletna oseba, ki skrbi za zapuščeno žival kot prostovoljec na svojem domu v imenu zavetišča, v katerem je bila ta žival predhodno nameščena najmanj 180 dni (v nadaljnjem besedilu: začasni skrbnik);

32.

zakol živali je usmrtitev živali za prehrano ljudi;

33.

zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali;

33.a

zapuščeni kopitarji so najdeni, oddani ali odvzeti kopitarji;

33.b

upokojeni kopitarji so kopitarji, ki so služili kot službene živali državnega organa, a zaradi starosti ali zdravstvenih razlogov niso več zmožni varno in učinkovito opravljati službenih nalog;

34.

zavetišče je objekt, v katerem imetnik zavetišča izvaja skrb za zapuščene živali tako, da poskrbi za pomoč, oskrbo, namestitev in oddajo zapuščenih živali;

35.

živali so živi vretenčarji razen človeka, ki so sposobne čutiti, saj imajo razvite sisteme za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev;

36.

živali v oskrbi so zapuščene, rejne in prostoživeče živali, ki so najdene, odvzete, ali oddane in so potrebne oskrbe ter nimajo primerne oskrbe po drugi zakonodaji;

37.

živali v postopkih so živali, ki so vzrejene z namenom uporabe v postopkih, vključno z larvalnimi oblikami, ki se samostojno prehranjujejo, in fetalnimi oblikami sesalcev od zadnje tretjine normalnega prenatalnega razvoja ter zgodnejše razvojne stopnje živali, če se jih pusti pri življenju po tej razvojni stopnji in bodo zaradi izvedenih postopkov občutile bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, potem ko dosežejo to razvojno stopnjo. Za živali v postopkih se štejejo tudi živi glavonožci, ki se uporabljajo ali so namenjeni uporabi v postopkih.

5.a člen

Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, vodi in vzdržuje centralni register hišnih živali za namen vodenja postopkov in odločanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Pooblaščene osebe organov, občin, pooblaščenih veterinarskih organizacij, zavetišč in antirabičnih ambulant dostopajo do centralnega registra hišnih živali v obsegu, ki je potreben za opravljanje nalog po tem zakonu in zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

Centralni register hišnih živali ni javni register.

Osebne podatke iz tretjega in šestega odstavka 6. člena ter tretjega odstavka 6.a člena tega zakona za vodenje in vzdrževanje centralnega registra hišnih živali ter za vodenje postopkov in odločanje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti, obdelujejo pooblaščene osebe organov, občin, pooblaščenih veterinarskih organizacij, zavetišč in antirabičnih ambulant.

Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, in pristojne veterinarske organizacije pridobijo navedene osebne podatke od lastnikov psov in lastnikov drugih hišnih živali ter za potrebe preverjanja točnosti pridobljenih podatkov tudi iz centralnega registra prebivalstva.

Pristojne veterinarske organizacije lahko uporabljajo pridobljene osebne podatke za izvedbo postopkov, predpisanih s tem zakonom in z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

Posameznik lahko uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in popravka lastnih osebnih podatkov pri katerikoli pristojni veterinarski organizaciji ali upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo. Pristojna veterinarska organizacija ob obisku lastniku ali skrbniku hišne živali na njegovo pisno zahtevo posreduje podatke iz tretjega in četrtega odstavka 6. člena ter tretjega odstavka 6.a člena tega zakona ob predhodnem preverjanju identitete. Predlog zahteve je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, lahko pridobiva osebne podatke iz tretjega in šestega odstavka 6. člena ter tretjega odstavka 6.a člena tega zakona iz centralnega registra prebivalstva tudi z neposrednim elektronskim dostopom ali s povezavo med centralnim registrom prebivalstva in centralnim registrom hišnih živali ter jih lahko vpogleda, prepiše ali izpiše in nadalje obdeluje v postopkih v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.

[Opomba TFL: Spremenjeni tretji, šesti in sedmi odstavek 5.a člena, kolikor se nanašajo na tretji odstavek spremenjenega 6.a člena, se začnejo uporabljati 1. januarja 2027.]

Osebni podatki lastnika živali se v centralnem registru hišnih živali hranijo pet let po smrti živali ali 30 let po rojstvu živali, če podatek o smrti živali ni vpisan, nato se anonimizirajo.

5.b člen

Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, vodi evidenco oseb, ki jim je izrečena prepoved posedovanja ali reje živali, in obdeluje naslednje podatke za namen izvajanja uradnega nadzora:

-

osebno ime, EMŠO in naslov prebivališča,

-

vrsto živali, na katero se nanaša prepoved.

Uradni veterinar vnese izrečeno prepoved v evidenco iz prejšnjega odstavka na podlagi izvršljive odločbe. V primeru pravnomočne odprave ali ugotovljene nezakonitosti odločbe ali ustavitve postopka se vnos izbriše.

6. člen

Lastnik psa zagotovi, da je pes do dopolnjenega osmega tedna starosti označen na predpisan način.

Lastnik psa prijavi lastništvo psa v sedmih dneh od njegove pridobitve, lastnik psa mladiča iz lastne vzreje pa lastništvo prijavi pristojni veterinarski organizaciji najpozneje do dopolnjenega osmega tedna starosti mladiča.

Lastnik psa ob prijavi iz prejšnjega odstavka sporoči, pristojna veterinarska organizacija pa vnese v centralni register hišnih živali naslednje podatke:

-

o psu;

-

o izvoru psa;

-

da gre za pastirskega psa;

-

osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe ter telefonsko številko oziroma naslov elektronske pošte (v nadaljnjem besedilu: kontaktni podatki) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu;

-

osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in kontaktne podatke fizične osebe, ki je v pravni osebi oziroma državnem organu določena kot skrbnik psa.

Lastnik psa sporoči:

-

pristojni veterinarski organizaciji v sedmih dneh spremembo lastništva psa, pogin ali evtanazijo psa;

-

pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču v treh dneh pobeg ali odtujitev psa;

-

pristojni veterinarski organizaciji status pastirskega psa.

Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vneseta v centralni register hišnih živali.

Če je lastnik psa fizična oseba, se lahko v centralni register hišnih živali kot lastnik vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let, pri čemer se starost lastnika ugotavlja z vpogledom v osebni dokument. Če postane lastnik psa oseba, mlajša od 18 let, se v centralni register hišnih živali do njene polnoletnosti vpiše njen zakoniti zastopnik, ki je v tem času nosilec vseh pravic in obveznosti iz tega zakona.

Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki žival spremlja.

Psa, za katerega lastnik pri prijavi ne predloži podatka o izvoru, pristojna veterinarska organizacija obravnava kot psa, ki ne izpolnjuje pogojev za premike v skladu s predpisi Unije.

Način označitve iz prvega odstavka tega člena in podrobnejše podatke o psu iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, ki se vodijo v centralnem registru hišnih živali, predpiše minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

6.a člen

[Opomba TFL: Spremenjeni 6.a člen se začne uporabljati 1. januarja 2027. Do takrat velja prehodna ureditev.]

Lastništvo domače mačke se izkazuje z označitvijo mačke na predpisan način ter z vpisom mačke in lastnika v centralni register hišnih živali.

Lastnik mačke ob prijavi sporoči, pristojna veterinarska organizacija pa v centralni register hišnih živali vnese naslednje podatke:

-

o mački;

-

osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe ter kontaktne podatke lastnika mačke;

-

osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in kontaktne podatke fizične osebe, ki je v pravni osebi določena kot skrbnik mačke.

Lastnik mačke sporoči:

-

pristojni veterinarski organizaciji spremembo lastništva mačke, pogin ali evtanazijo mačke, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji;

-

pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg ali odtujitev mačke.

Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vneseta v centralni register hišnih živali.

Način označitve iz prvega odstavka tega člena in podrobnejše podatke o mački iz prve alineje drugega odstavka tega člena, ki se vodijo v centralnem registru hišnih živali, predpiše minister.

6.b člen

Vrste prostoživečih živalskih vrst, ki so po svoji naravi nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ki izločajo človeku nevarne strupe, in vrste živali, katerih zadrževanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno, se določijo na seznamu prepovedanih vrst živali. Take živali lahko poseduje le živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

Če žival iz prejšnjega odstavka poseduje druga pravna ali fizična oseba ali se taka žival najde, inšpektor za ohranjanje narave tako žival odvzame in jo odda v živalski vrt iz prejšnjega odstavka ali zunaj Republike Slovenije, če to ni mogoče, pa odredi usmrtitev.

Seznam prepovedanih vrst živali določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za posedovanje in ravnanje z živalmi v postopkih.

6.c člen

Fizične in pravne osebe lahko posedujejo živali živalskih vrst, ki so udomačene ali po svoji naravi niso nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ne izločajo človeku nevarnih strupov in niso zahtevne za oskrbo ter so določene na seznamu dovoljenih vrst živali.

Seznam dovoljenih vrst živali določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

Na seznam iz prejšnjega odstavka se lahko dodatno uvrsti živalska vrsta, ki ni uvrščena na seznam prepovedanih vrst živali in za katero je mogoče dokazati:

1.

da ta vrsta živali ne predstavlja posebne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi (zaradi agresivnosti, strupenosti, velikosti, neobvladljivosti ipd.);

2.

da ta vrsta ne predstavlja tveganja za biodiverziteto in ohranitev okolja, ker ne obstajajo znaki, da bi se osebki, ki iz ujetništva pobegnejo v naravo, lahko prilagodili in predstavljali nevarnost za biodiverziteto oziroma nevarnost za ohranitev okolja;

3.

da je mogoče za živali te vrste enostavno zagotavljati dobrobit v smislu zagotavljanja ustreznih bivalnih pogojev ter oskrbe ob upoštevanju njihovih bistvenih fizioloških, etoloških in ekoloških potreb;

4.

da je na voljo dovolj poljudnih podatkov (bibliografskih enot) o bivalnih pogojih in oskrbi osebkov te vrste v ujetništvu.

Pobudo za spremembo seznama dovoljenih vrst živali lahko poda pravna ali fizična oseba, ki pisni predlog s strokovno utemeljitvijo vseh točk iz prejšnjega odstavka pošlje na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, ki prejeto pobudo pošlje v mnenje strokovnemu svetu za zaščito živali.

Mnenje strokovnega sveta vsebuje oceno okoliščin iz vseh točk tretjega odstavka tega člena in mnenje o primernosti uvrstitve vrste na seznam dovoljenih vrst živali.

O negativnem mnenju strokovnega sveta za zaščito živali ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, seznani pobudnika. Vsebina mnenja se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

6.č člen

Živali, ki niso na seznamu iz tretjega odstavka 6.b člena tega zakona ali drugega odstavka prejšnjega člena, lahko poleg živalskega vrta iz prvega odstavka 6.b člena tega zakona poseduje tudi:

-

živalskemu vrtu podoben prostor, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave;

-

pravna ali fizična oseba, ki poseduje in uporablja te živali v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo.

Če žival iz prejšnjega odstavka poseduje druga pravna ali fizična oseba ali je taka žival najdena, inšpektor, pristojen za ohranjanje narave, tako žival odvzame in jo odda fizični ali pravni osebi iz prejšnjega odstavka ali zunaj Republike Slovenije, če to ni mogoče, pa odredi usmrtitev.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za posedovanje in ravnanje z živalmi v postopkih.

II. ZAŠČITA ŽIVALI

1. Reja živali

7. člen

Skrbnik živali mora živali zagotoviti:

-

bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;

-

svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;

-

dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;

-

svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem;

-

ločeno nastanitev nezdružljivih živali.

Skrbnik živali mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju.

Če je opustitev iz prvega in drugega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

7.a člen

Skrbniki živali in osebe, ki pri opravljanju dejavnosti, povezanih z živalmi, prihajajo z njimi v neposreden stik, morajo imeti osnovno znanje o potrebah živali glede vode, hrane, primernega okolja, o vrsti značilnega obnašanja ter o predpisih glede dobrobiti in zaščite živali (v nadaljnjem besedilu: osnovno znanje o živalih).

Če skrbnik živali ustrezno skrbi za svojo žival oziroma ustrezno ravna z njo, se šteje, da ima ustrezno osnovno znanje o živali.

Ne glede na prejšnji odstavek je za skrbnike rejnih živali za pridobitev osnovnega znanja o živalih obvezno usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena, če tako določa predpis Evropske unije.

Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti, povezanih z živalmi, prihajajo z njimi v neposreden stik, osnovno znanje o živalih pridobijo na usposabljanjih, katerih vsebine pripravi Nacionalni center za dobrobit živali v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: Nacionalni center za dobrobit živali), potrdi pa upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Udeleženci po opravljenem usposabljanju opravijo izpit in pridobijo potrdilo o opravljenem usposabljanju, ki velja deset let.

Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se za osebe, ki so uspešno končale izobraževanje po učnih programih, v katere so bile vključene vsebine iz prvega odstavka tega člena, na poklicnih, srednješolskih, visokošolskih strokovnih ali univerzitetnih programih izobraževanja šteje, da imajo že pridobljeno osnovno znanje o živalih, če ni s predpisom iz tretjega odstavka tega člena določeno drugače.

Skrbnik živali, ki mu je s pravnomočno odločbo ugotovljena kršitev prvega odstavka prejšnjega člena in mu je odvzeta ena ali več živali zaradi zaščite njihove dobrobiti, mora za nadaljnje posedovanje živali pridobiti osnovno znanje o živalih na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena.

Uradni veterinar lahko odredi usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena tudi skrbniku živali, ki mu je s pravnomočno odločbo ugotovljena kršitev iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena, če gre za ponavljajočo se ali dalj časa trajajočo nepravilnost.

Usposabljanja iz četrtega odstavka tega člena koordinira Nacionalni center za dobrobit živali, izvajajo pa jih pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za dejavnost izobraževanja in izpolnjujejo pogoje glede strokovne usposobljenosti predavateljev, prostorov in opreme (v nadaljnjem besedilu: izvajalci usposabljanj). Izvajalci usposabljanj predložijo program usposabljanja, ki ga potrdi Nacionalni center za dobrobit živali in o tem vodi evidence. Izvajalci usposabljanj o izvedenih usposabljanjih vodijo evidenco, ki vsebuje naslednje podatke o udeležencih usposabljanj: osebno ime, naslov prebivališča, datum rojstva, vrsto, vsebino ter datum usposabljanja in zaporedno številko potrdila o opravljenem usposabljanju.

Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje evidence o izvedenih usposabljanjih, usposobljenih osebah in za odločanje v skladu s tem zakonom ter se hranijo za obdobje veljavnosti potrdila o opravljenem usposabljanju.

Vsebine programov in načine izvajanja usposabljanj iz četrtega odstavka tega člena pripravi Nacionalni center za dobrobit živali in potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za osebe iz 20.b člena tega zakona ter za vodnike in konjenike ali skrbnike psov in konj državnih organov, ki osnovno znanje pridobijo v specialnih programih usposabljanja v državnih organih.

8. člen

Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene.

Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.

Skrbnik živali mora zagotoviti redno preverjanje zdravstvenega stanja in dobrobiti živali, kar mora biti opravljeno tako pogosto, da se prepreči nepotrebno trpljenje živali. Stanje rejnih živali v intenzivnih rejah mora biti preverjeno vsaj enkrat dnevno, o čemer mora voditi predpisane evidence.

Podrobnejše pogoje o evidencah iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

9. člen

Skrbnik živali mora poskrbeti, da je tehnična oprema v rejah vsaj enkrat dnevno pregledana in da so morebitne okvare odpravljene v najkrajšem času. Če to ni možno, je treba z uporabo nadomestnih metod krmljenja in napajanja ter vzdrževanja higiene zavarovati zdravje in dobro počutje živali.

Če se uporablja umetno prezračevanje bivališča živali, mora biti zagotovljen rezervni sistem, ki zadošča za ohranitev zdravja in dobrega počutja živali do odprave napake na osnovnem sistemu, in alarmi sistem, ki opozarja skrbnika na okvaro v prezračevalnem sistemu. Alarmni sistem mora biti redno vzdrževan in preizkušan na predpisan način.

10. člen

Hišne živali se lahko osebam, mlajšim od 18 let, prodaja, oddaja ali podarja le ob navzočnosti enega od staršev ali skrbnika.

Prodajalec, zaposleni v zavetišču ali oseba, ki podarja hišno žival, sme od vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka, zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb. Če oseba to odkloni, se ji ne sme prodati, oddati ali podariti hišne živali.

Pri oglaševanju psov za namen prodaje ali drugačnega načina spremembe lastništva mora ponudnik oglasa navesti podatke o označitvi oglaševanega psa ali podatke o izvoru v skladu s sedmim odstavkom 6. člena tega zakona za mladiče, mlajše od osmih tednov. Ponudnik oglaševalskega prostora mora pri objavi oglasov preveriti, ali ponudnik oglasa navaja predpisane podatke.

11. člen

Skrbnik hišne živali, mora z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu.

Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici niti ne ogroža varnosti ljudi, živali ali premoženja.

Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za:

-

pse na javnih mestih, ki so s predpisom lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druženju psov ter so ustrezno označena in ograjena tako, da je psom onemogočen pobeg;

-

lovske pse v času lova v skladu z zakonom, ki ureja lovstvo;

-

pse pomočnike invalidov;

-

terapevtske pse v času izvajanja pomoči oziroma podpore;

-

službene pse državnih organov v času izvajanja nalog ali šolanja;

-

reševalne pse v času izvajanja nalog, šolanja, usposabljanj ali tekmovanj.

11.a člen

Nevaren pes je pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka oziroma žival.

Ne glede na prejšnji odstavek se za nevarne pse ne štejejo:

-

službeni psi državnih organov, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;

-

pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na označenem ograjenem pašniku;

-

pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na označenem neograjenem pašniku, kjer je čreda s pastirskim psom pod neposrednim nadzorom pastirja;

-

pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času premeščanja črede ob prisotnosti pastirja;

-

psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom;

-

psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi;

-

psi, ki še niso dopolnili šest mesecev in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v centralni register hišnih živali že pred ugrizom.

Uradni veterinar v primerih iz prvega odstavka tega člena v inšpekcijskem postopku izda odločbo, da je pes nevaren, in ga v centralnem registru hišnih živali označi za nevarnega. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

12. člen

Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali.

Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:

-

da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,

-

da so zaprti v pesjaku ali objektu,

-

da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.

Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.

13. člen

Psi-vodiči slepih, psi-pomočniki invalidov, reševalni in terapevtski psi imajo skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza.

Psom iz prejšnjega odstavka ni treba imeti nagobčnika na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza.

Psi iz prvega odstavka tega člena morajo ob vstopu na javna mesta in v sredstva javnega prevoza nositi oprsnico z vidno oznako, s katero izkazujejo svoj status, razen če je invalidnost spremljajoče osebe neposredno razvidna. Reševalni psi so lahko označeni tudi z značko reševalnega psa.

14. člen

Skrbniki živali lahko oddajo živali v hotel, kjer se te živali nastanijo in oskrbujejo na stroške skrbnika živali.

Imetnik hotela za živali je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, če za to izpolnjuje predpisane pogoje.

Izpolnjevanje predpisanih pogojev za začetek delovanja hotela ugotavlja upravni organ, pristojen za veterinarstvo v upravnem postopku.

Imetnik hotela prevzema obveznosti skrbnika za čas nastanitve in oskrbe živali iz prvega odstavka tega člena.

14.a člen

Živali je dovoljeno uporabljati na javnem zbiranju ali snemanju le, če jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za prepovedano ravnanje iz 15. člena tega zakona ter jim je zagotovljena oskrba v skladu z etološkimi potrebami glede na vrsto živali. Uporaba živali za nastopanje in prikazovanje v cirkusih je prepovedana.

Če je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti iz prejšnjega odstavka ogrožena dobrobit živali (npr. napor, dolgotrajnost, izčrpanost), mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati njegova strokovna navodila.

Podrobnejše pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše minister.

15. člen

Prepovedana ravnanja so:

-

zbadanje ali zabadanje živali, rezanje, sekanje, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb;

-

izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;

-

prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;

-

streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;

-

obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk in zank), ki žival imobilizirajo tako, da je ne usmrtijo, povzročene pa so ji poškodbe in bolečina. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena prodaja in uporaba limanic za zatiranje škodljivih glodavcev;

-

organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;

-

uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;

-

preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živali (premladih ali spolno nezrelih živali) za razplod, onemogočanje potrebnega počitka, preskubljenje perutnine, aplikacija farmacevtskih preparatov ali drugih snovi z namenom izboljšanja športnih dosežkov (doping) ter uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje;

-

vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju, zlasti pa uporaba, prodaja in trženje naprav za daljinsko upravljanje ali avtomatskih naprav, ki se pritrdijo na žival in ob aktiviranju povzročijo električni šok;

-

preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali razen za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja na način, ki živali ne povzroča nepotrebnega trpljenja;

-

lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;

-

namerna trajna ali začasna zapustitev živali;

-

krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;

-

izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;

-

lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;

-

zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;

-

reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;

-

posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi;

-

spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja psov ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov;

-

oddaja več kot enega psa letno, ki ne izhaja iz lastne vzreje, za denarno nadomestilo;

-

tek živali, privezane na motorno prometno sredstvo;

-

reja in lov na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož ali perja;

-

privezovanje psov;

-

nastanitev živali na premajhnem prostoru brez možnosti zadostne rekreacije glede na fiziološke in etološke potrebe živali, vključno z nastanitvijo psov v kletke v stanovanjskih prostorih v nasprotju s predpisi, ki urejajo pogoje bivanja živali;

-

uporaba živali kot dobitek ali nagrada na tekmovanjih, pri igrah na srečo ali na javnih prireditvah;

-

uporaba, prodaja in trženje pasti za lov divjadi v nasprotju s predpisi o lovstvu.

Ne glede na prejšnji odstavek so dovoljena naslednja ravnanja:

a)

odlov živali v skladu s predpisi, ki urejajo lovstvo in ribištvo;

b)

odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;

c)

sokolarjenje v skladu s predpisi o lovstvu;

č)

začasno zadrževanje avtohtonih vrst prostoživečih živali v ujetništvu z namenom doselitve ali ponovne naselitve te vrste v naravno okolje;

d)

streljanje gojene divjadi v oborah ali uporaba strelnega orožja s prostim projektilom za namen zakola rejnih živali v skladu s predpisi Unije, ki urejajo zaščito živali pri zakolu, in predpisi Unije o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora, vendar le kadar živali ni mogoče drugače fiksirati oziroma bi to fiksiranje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;

e)

omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi oziroma živali;

f)

oddaja psa, ki ne izhaja iz lastne vzreje, za denarno nadomestilo, če gre za psa iz zavetišča ali za psa v lasti državnih organov;

g)

privezovanje psov zaradi zagotavljanja nadzora in fizičnega varstva na javnih mestih, zaradi oskrbe, zdravljenja ali šolanja, med vadbo v okviru tekmovanj, lova ali drugih dejavnosti, v katerih je pes udeležen, za počitek ali prenočitev na potovanju ali pri bivanju na območjih, kjer je vstop psom prepovedan.

Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjeno naklepno ali iz malomarnosti in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

2. Prevoz živali

16. člen

Prevoz živali in postopki, povezani z njim, morajo potekati v skladu z Uredbo Sveta št. (ES) 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2005, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2005/ES).

17. člen

Pri prevozih živali, ki niso urejeni z Uredbo 1/2005/ES, se šteje za neustrezen prevoz živali:

-

prevoz živali, ki niso sposobne za prevoz (živali v predpisanem obdobju pred ali po porodu, bolne ali poškodovane živali ter novorojene živali, pri katerih popkovina ni povsem zaceljena); ta določba ne velja za bolne ali poškodovane živali in za živali, ki se prevažajo z namenom zdravljenja, če je prevoz odobril pristojni veterinarski delavec, ali zaradi znanstvenih raziskav, če je prevoz odobril pristojni veterinarski delavec ali strokovnjak za dobrobit živali iz drugega odstavka 20.a člena tega zakona;

-

prevoz živali v nepokritih cestnih prevoznih sredstvih, v nepokritem delu plovila ali zrakoplova, če živali niso zavarovane pred vremenskimi nevšečnostmi in razlikami v klimatskih pogojih;

-

prevoz živali poleti oziroma v toplih mesecih, v zaprtih prevoznih sredstvih, zabojnikih, kletkah ipd., če v času prevoza ni zagotovljeno ustrezno prezračevanje;

-

prevoz živali, ki so občutljive na temperaturne spremembe, če med prevozom ni zagotovljena ustrezna temperatura;

-

prevoz, ki povzroča živali nepotrebno trpljenje zaradi nezadostne površine, višine, nezadostnega napajanja ali krmljenja živali;

-

če je namestitev živali v prevoznem sredstvu taka, da so možne poškodbe ali izpadanje živali iz prevoznega sredstva;

-

prevoz vodnih živali, če ni zagotovljena zadostna količina vode z ustrezno temperaturo in kisikom;

-

prevoz panjev s čebeljimi družinami, če ni zagotovljeno ustrezno zračenje;

-

če se skupno z živalmi prevaža blago, ki je škodljivo za zdravje živali;

-

pošiljanje živali po poštnem povzetju; ta določba ne velja za čebele.

Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

3. Bolne in poškodovane živali ter izvajanje posegov na živalih

18. člen

Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, in ustrezno nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.

19. člen

Pri bolečih posegih na vretenčarjih je obvezna anestezija. V primerih ko z lokalno anestezijo živali ni mogoče zanesljivo preprečiti bolečine, je obvezna splošna anestezija živali.

Anestezija ni potrebna, če je tako predpisano ali če po veterinarski presoji v posameznih primerih ni izvedljiva ali potrebna. Praviloma anestezija živali ni potrebna, če ni potrebna pri podobnih posegih na človeku.

Izvajanje bolečih posegov na živalih brez anestezije v nasprotju s tem zakonom, ki je storjeno naklepno, se šteje za mučenje živali.

20. člen

Prepovedano je in se šteje za mučenje živali popolno ali delno amputiranje telesnih delov in popolni ali delni odvzem ali uničenje organov ali tkiv vretenčarjev, ki je storjeno naklepno, razen če je:

-

poseg po veterinarski presoji potreben za ugotavljanje bolezni in za rešitev ali ozdravljenje živali;

-

poseg v znanstveno-raziskovalne namene v skladu s predpisi;

-

sterilizacija oziroma kastracija potrebna za zmanjšanje razmnoževanja živali, agresivnosti, načina reje ali preprečevanja razmnoževanja živali z dednimi hibami;

-

popoln ali delni odvzem organov ali tkiv potreben za transplantacijo, za vzgajanje celičnih ali tkivnih kultur ali pregled izoliranih organov, tkiv ali celic, za diagnostične namene ali pripravo gojišč v skladu s predpisi;

-

poseg pri rejni živali potreben, da se v reji preprečijo večje poškodbe ali obolenja;

-

skrajšanje enega uhlja za največ 1/4 pri mački, ki živi prosto v okolju, izvedeno zaradi označitve sterilizirane oziroma kastrirane živali pod pogojem, da je poseg opravljen pod splošno anestezijo.

Prepovedani so naslednji posegi:

-

odstranjevanje krempljev mačkam in odstranjevanje glasilk živalim;

-

odstranjevanje rožnih nastavkov z uporabo jedkih snovi;

-

krajšanje kljunov perutnini, razen če je opravljeno z namenom, da se preprečijo večje poškodbe in obolenja v rejah;

-

amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom;

-

kirurška kastracija pujskov brez uporabe anestezije ob posegu in analgezije pred ali med posegom ali neposredno po njem;

-

krajšanje uhljev živalim, razen v primerih iz šeste alineje prejšnjega odstavka, ali če je poseg po strokovnem mnenju veterinarja v korist živali in ga opravi veterinar;

-

krajšanje repov psom, razen če je poseg po strokovnem mnenju veterinarja v korist živali in ga opravi veterinar;

-

odstranjevanje analnih mešičkov belim dihurjem, razen če je poseg po strokovnem mnenju veterinarja v korist živali in ga opravi veterinar.

4. Postopki na živalih in delo na izoliranih tkivih, organih in truplih predhodno usmrčenih živali

20.a člen

Vzrejne organizacije, dobaviteljske organizacije in uporabniške organizacije mora pred začetkom opravljanja dejavnosti odobriti upravni organ, pristojen za veterinarstvo.

Organizacije iz prejšnjega odstavka se odobrijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, kadrov, zagotavljanja zdravstvenega varstva živali v postopkih, odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov ter strokovne podpore za zaščito, dobrobit živali v postopkih in veterinarsko oskrbo. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, vodi evidenco odobrenih organizacij z naslednjimi podatki: ime in naslov odobrene organizacije, osebno ime strokovnjaka za dobrobit živali, vrste živali, številka in datum odločbe o odobritvi.

Odobrena organizacija imenuje komisijo za dobrobit živali, ki jo sestavljata strokovnjak za dobrobit živali in njegov namestnik, v uporabniški organizaciji pa tudi oseba, ki načrtuje ter vodi postopke in projekte. Komisija za dobrobit živali svetuje v zvezi z dobrobitjo, nabavo, oskrbo in uporabo živali ter uporabo načela 3R. Nasvete in sprejete odločitve vodi v pisni obliki in jih hrani pet let.

Odobrene organizacije morajo zagotavljati ustrezno oskrbo in nastanitev živali v postopkih, predpisano označevanje in identifikacijo živali v postopkih ter vodenje predpisanih evidenc in poročanje upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo.

Če se pri izvajanju nadzorstva ugotovi, da odobrena organizacija ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma če krši obveznosti iz prejšnjega odstavka, ji uradni veterinar odredi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti. Če ugotovljene nepravilnosti ogrožajo dobrobit živali v postopkih, uradni veterinar organizaciji do odprave nepravilnosti prepove opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. Če odobrena organizacija v določenem roku ne izvede odrejenih ukrepov, se odobritev odvzame in se organizacijo izbriše iz evidence iz drugega odstavka tega člena.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)

Časovnica