Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah |...

2216. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Na podlagi prvega odstavka 26. člena, prvega odstavka 81. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO
o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošna določba)

(1)

S to uredbo se zavarujejo ogrožene prosto živeče živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: živalske vrste), predpišejo pravila ravnanja, poseben varstven režim ter ukrepi varstva in smernice za ohranitev habitatov živalskih vrst, z namenom ohranitve ugodnega stanja teh vrst.

(2)

Z varstvenim režimom in varstvom habitatov se zagotavlja tudi varstvo mednarodno varovanih živalskih vrst.

(3)

Ta uredba ureja ukrepe za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja tistih živalskih vrst, ki so v interesu Evropske unije, v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193).

(4)

Ta uredba ureja živalske vrste, ki so predmet obravnave okoljske odgovornosti, v skladu z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 56), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 178 z dne 28. 6. 2013, str. 66).

(5)

S to uredbo se prenaša prvi odstavek 9. člena Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o uskladitvi obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembi uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 115).

2. člen

(zavarovane vrste)

(1)

Ogrožene in mednarodno varovane živalske vrste, zavarovane s to uredbo, so določene v prilogi 1 in 2, ki sta sestavni del te uredbe.

(2)

V prilogi 1 te uredbe so določene živalske vrste, za katere je določen varstven režim za varstvo živali in populacij.

(3)

V poglavju A priloge 1 so določene in označene tiste živalske vrste, ki so domorodne na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: domorodne živalske vrste). (4) V poglavju B priloge 1 so določene in označene tiste živalske vrste, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije. (5) V prilogi 2 te uredbe so določene živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov.

(6)

V poglavju A priloge 2 so določene in označene tiste živalske vrste, ki so domorodne na območju Republike Slovenije in za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov.

(7)

V poglavju B priloge 2 so določene in označene tiste živalske vrste, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije in za katere so, če se pojavijo ali razširijo na območje Republike Slovenije brez človekove pomoči iz naravnih območij razširjenosti, določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov.

(8)

V prilogi 2 te uredbe so prednostne živalske vrste, za ohranitev katerih je Evropska unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije, označene z oznako "*".

(9)

Živalske vrste iz prvega odstavka tega člena v interesu Evropske unije so tiste, za katere na evropskem ozemlju držav članic Evropske unije velja, da so:

-

prizadete, kar pomeni, da njihov obstanek ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju nepomembno in v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive,

-

ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih živalskih vrst, če bodo dejavniki ogrožanja še naprej delovali,

-

redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in še niso prizadete ali ranljive, lahko pa zaradi ogrožanja preidejo v kategorijo prizadetih živalskih vrst; te živalske vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju ali

-

endemične in zahtevajo posebno pozornost, zaradi posebnosti njihovih habitatov oziroma možnih vplivov njihovega izkoriščanja na habitat oziroma na stanje ohranjenosti živalske vrste.

(10)

Živalske vrste, ki so predmet odgovornosti za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode, v skladu s predpisi o varstvu okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska odgovornost), so določene v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.

(11)

V poglavju A priloge 6 so določene in označene domorodne živalske vrste, ki so predmet okoljske odgovornosti. Predmet okoljske odgovornosti so tudi habitati vrst, ki so v stolpcu »opombe« označene s črko »H«, in razmnoževališča ali počivališča vrst, ki so v stolpcu »opombe« označene s črko »R«.

(12)

V poglavju B priloge 6 so določene in označene živalske vrste, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije in ki, če se pojavijo ali razširijo na območje Republike Slovenije brez človekove pomoči iz naravnih območij razširjenosti, postanejo predmet okoljske odgovornosti. Predmet okoljske odgovornosti postanejo tudi habitati vrst, ki so v stolpcu »opombe« označene s črko »H«, in razmnoževališča ali počivališča vrst, ki so v stolpcu »opombe« označene s črko »R«.

(13)

V poglavju A in B Priloge 6 so določene vrste ptic, ki so predmet okoljske odgovornosti. Predmet okoljske odgovornosti so tudi habitati vrst, ki so v stolpcu »opombe« označene s črko »H«.

3. člen

(uporaba)

Določbe te uredbe se uporabljajo za:

-

žive in mrtve živali prosto živečih vrst v vseh razvojnih oblikah (jajca, vključno s praznimi jajci-lupinami, ličinka, buba, mladič, odrasla žival; v nadaljnjem besedilu: živali),

-

dele mrtvih živali ali izdelke ali katerokoli blago iz mrtvih živali ali njihovih delov, pri katerih je iz spremljajočih dokumentov, embalaže, oznake ali katere druge okoliščine razvidno, da so to deli živali ali izdelki iz njih,

-

strukture iz prve alinee 4. člena te uredbe.

4. člen

(določitev pojmov)

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

-

struktura je specifična naravna situacija ali sestav, ki ga pripravi ali uporabi žival, in je nujno potreben za razmnoževanje, vzrejo potomcev ali preživetje določenega obdobja v letu ali dnevu (mirovanje, počivanje, hiberniranje ipd.); strukture so kompleksne (gnezda, mravljišča, osirji, brlogi ipd.) ali enostavne (počivališča, drstišča, zatočišča netopirjev, ležišča iz skupkov vej ipd.);

-

zadrževanje v ujetništvu je oddvojitev živali od populacije, če je daljše od treh ur; za zadrževanje v ujetništvu po tej uredbi se ne šteje tranzit živali čez ozemlje Republike Slovenije;

-

velike zveri so rjavi medved, volk in ris;

-

loviti pomeni izvajati lov in ribolov, na način določen s predpisi o lovu in ribolovu, ki se lahko zaključi z uplenitvijo ali odlovom živali;

-

vznemirjanje je kakršno koli ravnanje, zaradi katerega žival na mestu vznemirjanja preneha gnezditi, prezimovati, se razmnoževati, hibernirati, vzrejati potomce, mesto uporabljati ob selitvi ali zadovoljevati druge življenjske potrebe.

2. PRAVILA RAVNANJA

2.1. Varstven režim

5. člen

(prepovedi, ki se nanašajo na živali)

(1)

Prepovedano je zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali živalskih vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe.

(2)

Prepovedi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi:

-

za druge živali živalskih vrst iz poglavja B priloge 1 te uredbe, ki se na območju Republike Slovenije pojavijo ali razširijo brez človekove pomoči iz naravnih območij razširjenosti,

-

za vse vrste hroščev in metuljev, ki v Republiki Sloveniji živijo nad gozdno mejo, in

-

za vse vrste jamskih hroščev.

6. člen

(splošne izjeme)

(1)

Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se lahko izvajajo ravnanja iz drugega odstavka tega člena, če za ta ravnanja ni alternativnih tehničnih možnosti s podobnimi učinki, ki bi preprečile prepovedano posledico.

(2)

Ravnanja, pri katerih se lahko poškoduje, zastrupi, usmrti, odvzame iz narave, lovi, ujame ali vznemirja živali domorodnih živalskih vrst, vendar le do takšne mere, da je omogočeno dolgoročno preživetje domorodne živalske vrste, so:

-

dela, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo dobro kmetijsko prakso,

-

dela na področju varstva gozdov, izvajanja sečnje gozdov ter dela pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic,

-

gradnja objektov, za katere je predvideno gradbeno dovoljenje in se gradijo skladno z njim, na podlagi predpisov, ki urejajo gradnjo objektov, ali

-

dela (obnovitvena gradbena dela, restavriranje ipd.), ki se opravljajo v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega člena te uredbe se lahko odvzame iz narave ali ujame žival pod pogojem, da se jo kasneje vrne v naravo živo, zdravo in brez oznake (obroček, značka radijski oddajnik) in na način, določen s predpisom, ki ureja zatočišče za živali (v nadaljnjem besedilu: zatočišče), če:

1.

se najdene živali, ki so bolne ali ranjene, zaradi varstva živalskih vrst, odvzame iz narave z namenom pomagati živalim, in presodi, da se bo živali po začasni oskrbi lahko vrnilo nazaj v naravo;

2.

raziskovalec ali raziskovalna organizacija za namene raziskovanja in izobraževalna organizacija za namene izobraževanja ujame in odvzame živali iz narave:

a)

hkrati največ deset živali, razen sesalcev in ptic, vrst drugih taksonomskih skupin, ki so s predpisom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam razvrščene v kategorije z oznakami Ex, Ex? in E in človeške ribice, z namenom uporabiti žival v raziskovalne oziroma izobraževalne namene, in

b)

za obdobje, ki je krajše od četrtine razmnoževalnega cikla živali, v nobenem primeru pa ni daljše od treh mesecev.

(4)

Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena lahko izvajalec veterinarske službe, zaradi varstva zdravja ljudi, odvzame iz narave mrtvo žival, v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko službo.

(5)

Ne glede na določbo 1. točke tretjega odstavka tega člena se morajo živali vrste rjavega medveda, volka, risa, divje mačke, vidre, evropskega bobra, vseh vrst reda delfinov in kitov, vseh vrst morskih želv, človeške ribice in vseh vrst ptic iz priloge 1 te uredbe (razen kmečke in mestne lastovke, taščice, kosa, velike sinice ter domačih in poljskih vrabcev), odvzete iz narave, oddati v zatočišče v roku 24 ur od odvzema iz narave.

7. člen

(dovoljenje za poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje živali)

(1)

Ne glede na prepovedi iz 5. člena te uredbe ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje živali živalskih vrst iz 5. člena te uredbe, če ni druge zadovoljive možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije, zaradi:

-

zagotavljanja koristi varstva živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja habitatnih tipov,

-

preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju, pri čemer se razlog preprečitve resne škode na drugem premoženju ne uporablja za ptice, razlog resne škode na gozdovih pa tudi ne za afriško-evrazijske vodne ptice iz priloge 2 Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 16/03),

-

zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, vključno z zračno varnostjo, ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje, pri čemer se drugi nujni razlogi prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, ne uporabljajo za ptice,

-

doseljevanja ali ponovnega naseljevanja živali, vključno z gojenjem za namene doseljevanja ali ponovnega naseljevanja,

-

selektivnega in omejenega ujetja, opremljanja z oznakami ter oddajniki ali posega, ki lahko povzroči poškodovanje, ali odvzema živali za namene raziskovanja,

-

selektivnega in omejenega ujetja ali odvzema živali za namene izobraževanja, ali

-

selektivnega in omejenega odvzema nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu.

(2)

Ministrstvo izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka za ribe in rake s soglasjem ministrstva, pristojnega za ribištvo.

(3)

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge za največ pet let.

(4)

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

-

ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki bo izvršila poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, ter rojstni datum fizične osebe in njeno stalno ali začasno prebivališče ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb,

-

vrsto in podvrsto, pri nevretenčarjih lahko le višjo taksonomsko skupino, ter, če gre za živali, pri katerih je takšen podatek potreben, število, spol, starost in kategorijo teže živali,

-

časovno obdobje, v katerem se izvede ravnanje iz prve alinee tega odstavka,

-

geografsko območje, na katerem se izvede ravnanje iz prve alinee tega odstavka,

-

sredstva oziroma način za poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje živali, vključno z morebitnimi omejitvami njihove uporabe, in

-

način poročanja o izvršitvi ravnanja iz prve alinee.

(5)

Živali iz razredov sesalcev, ptic in rib iz prvega odstavka tega člena se sme poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, ujeti ali vznemirjati na podlagi tega člena samo na način, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo lov in ribolov.

(6)

Sredstva ali načini, določeni v peti alinei četrtega odstavka tega člena za odvzem iz narave živali iz razredov sesalcev, ptic in rib ne smejo določati sredstev ali načinov, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(7)

Določbi prejšnjih dveh odstavkov se ne uporabljata v primeru iz pete alinee prvega odstavka tega člena.

(8)

Žive živali iz prvega odstavka tega člena je treba v roku desetih dni od dneva ujetja ali odvzema iz narave označiti v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živali.

(9)

Dovoljenje za ujetje ptic v naravi za namene opremljanja z oznakami iz pete alinee prvega odstavka tega člena se izda samo, če fizična ali pravna oseba ptice opremlja z oznakami (obročkanje) iz nacionalne evidence oznak iz 27.a člena te uredbe ter skladno s prakso ulova, obročkanja in izpustitve ptic, ki zagotavlja najmanjši možen vpliv na preživetje in razplod obročkanih ptic.

7.a člen

(selektivni in omejeni odvzem živali iz narave)

(1)

Ukrep odvzema živali iz narave (razen ptic) lahko sprejme tudi Vlada Republike Slovenije z odlokom v primeru iz sedme alinee prvega odstavka prejšnjega člena, če se ta ukrep izvede na podlagi strokovnega mnenja iz 8. člena te uredbe. Če je za zagotavljanje ugodnega stanja živalskih vrst sprejeta strategija, akcijski načrt ali drug programski dokument, mora odlok Vlade upoštevati tudi usmeritve iz teh dokumentov.

(2)

S predpisom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi drugi pogoji odvzema živali iz narave iz prejšnjega člena, zlasti:

-

način določitve obsega odvzema živali iz narave,

-

spremljanje odvzema in vodenje evidenc o odvzetih živalih iz narave.

-

podrobnejši način odvzema živali iz narave ter

8. člen

(strokovno mnenje)

(1)

Dovoljenja iz 7. in 12. člena te uredbe se izdajo na podlagi strokovnega mnenja, iz katerega mora biti razvidno, da v primerih iz prvega odstavka 7. člena te uredbe ni druge zadovoljive možnosti kot izvedba ravnanj iz 5. in 10. člena te uredbe, ter ravnanja ne poslabšajo ugodnega stanja živalskih vrst.

(2)

Strokovno mnenje mora na podlagi ugotovitev o stanju vrste v skladu s 26. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) vsebovati:

-

stališče do obstoja primerov in pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena,

-

oceno o vplivu poškodovanja, zastrupitve, usmrtitve, odvzema iz narave, ujetja ali vznemirjanja na ohranitev ugodnega stanja populacije,

-

časovna obdobja za poseg, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, ki ohranjajo ugodno stanje populacije in zmanjšujejo pogoje tveganja,

-

geografska območja na katerih se lahko izvede poseg, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, tako da se ohranja ugodno stanje populacije in zmanjšuje pogoje tveganja,

-

dovoljena sredstva oziroma načine za poseg, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, in omejitve njihove uporabe,

-

potrebne nujne ukrepe v zvezi z izvedbo nadzora nad posegom, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitvijo, usmrtitvijo, odvzemom iz narave, ujetjem ali vznemirjanjem in

-

možne pogoje skladno s katerimi se poseg, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje lahko izvede, zlasti glede na tveganje za zagotavljanje ugodnega stanja drugih rastlinskih in živalskih vrst.

(3)

Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka pripravi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: organizacija, pristojna za ohranjanje narave).

(4)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka strokovno mnenje iz prvega odstavka tega člena za velike zveri pripravi Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: organizacija, pristojna za lovstvo).

(5)

Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka mora poleg sestavin iz drugega odstavka tega člena vsebovati še priloženo pisno stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave.

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Časovnica