3707. Pravilnik o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu
Na podlagi šestega odstavka 28. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06 in 5/07 – popravek) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu
Ta pravilnik določa način in postopek pridobitve licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, dokumente, ki morajo biti v času vožnje v vozilu, postopek za pridobitev potrdila za opravljanje mednarodnih prevozov oseb za lastne potrebe, postopek za pridobitev licence Skupnosti, ter organe, pristojne za nadzor nad izdajanjem licenc.
Izrazi uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot ga določa Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06 in 5/07 – popravek; v nadaljnjem besedilu: zakon), drugi predpisi s tega področja in mednarodne pogodbe.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV LICENCE
1. Pridobitev pravice do opravljanja prevozovv cestnem prometu
(1)
Pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu se pridobi z licenco.
(2)
Domača pravna oseba in domača fizična oseba pridobita licenco pri izvajalcu upravnih nalog na podlagi podeljenega javnega pooblastila s strani ministra, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj licenc). Licenca se pridobi za vrste prevozov določenih v drugem odstavku 19. členu zakona.
(3)
Licence iz prvega odstavka tega člena ni potrebno pridobiti, če gre za vrste prevozov, določenih v tretjem odstavku 19. člena zakona.
(4)
Za medicinske prevoze, za katere ni potrebno pridobiti licence, se štejejo prevozi z reševalnimi vozili, s katerimi se prevažajo invalidi, bolniki ali zdravstveno osebje. Za medicinski prevoz se šteje tudi prevoz, s katerim je organiziran prevoz bolnikov na terapije.
(5)
Za humanitarne prevoze se štejejo prevozi, ki jih opravljajo registrirane humanitarne organizacije širšega družbenega pomena (rdeči križ ipd.) s svojimi vozili za lastne potrebe.
(1)
Za testna vozila, ki jih pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo s prodajo novih vozil, dajejo na preizkušnjo prevozniku, ni potrebno pridobiti izvoda licence, če testno obdobje ne traja več kot dva tedna in če testiranje poteka le na območju Slovenije.
(2)
Prevoznik, ki ima vozilo iz prejšnjega odstavka na testiranju, mora imeti licenco za opravljanje tistih vrst prevozov, ki jih bo opravljal s testnim vozilom. Prav tako mora imeti prevoznik z osebo, ki vozilo daje v testiranje, sklenjeno pisno pogodbo, v kateri morajo biti med drugim navedeni podatki o točno določenem času testiranja (datum od–do) in o vozilu oziroma vozilih (znamka, tip, registrska številka, številka šasije in številka motorja). Izvod pogodbe mora biti ves čas vožnje v vozilu, s katerim se opravljajo testne vožnje.
(3)
Prevoznik lahko opravlja z istim vozilom testiranje na način, kot je določen v prvem in drugem odstavku tega člena, samo enkrat.
(1)
Šteje se, da je licenca izdana ali odvzeta z dnem dokončnosti odločbe, s katero pristojni organ odloči o podelitvi oziroma odvzemu licence.
(2)
Pogoji za začetek izvajanja prevozov so opredeljeni v 29. členu zakona.
(3)
Licenco mora imeti prevoznik v prostorih sedeža podjetja. Izvod licence se mora med vožnjo nahajati v vozilu.
(4)
Prevoznik, ki mu je bila odvzeta ali začasno odvzeta licenca, mora prenehati opravljati prevoze v cestnem prometu, za katere mu je bila odvzeta licenca, z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu licence.
(1)
Pristojni inšpektor poda izdajatelju licence predlog za preklic veljavnosti in odvzem licence, če ugotovi, da domači prevoznik ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pridobitev licence ali če ugotovi, da prevoznik opravlja prevoze v nasprotju z izdano licenco.
(2)
Prevoznik opravlja prevoze v nasprotju z izdano licenco, če poleg posameznih vrst prevozov, za katere ima izdano licenco, opravlja tudi prevoze za katere licence ni pridobil oziroma niso navedeni v izvodu licence za to vozilo.
2. Pogoji za pridobitev licence
Licenco lahko pridobi fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje iz 20. člena zakona.
(1)
Dober ugled se izkazuje na način, kot je določen v 24. členu zakona.
(2)
Glede pogoja nekaznovanosti se upošteva določba Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo), po kateri pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena.
(1)
Finančna sposobnost se ugotavlja tako, da se sešteva vrednost vseh sredstev in predmetov, s katerimi oseba razpolaga.
(2)
Za dokaz finančne sposobnosti šteje vsaj eno od dokazil, opredeljenih v drugem odstavku 22. člena zakona.
(3)
Pri seznamu posameznih opredmetenih osnovnih sredstev, se upošteva vrednost osnovnih opredmetenih sredstev po neodpisani vrednosti. Vozila in druga osnovna sredstva, ki jih ima oseba v najemu, se ne upoštevajo pri ugotavljanju ustrezne finančne sposobnosti. Če so posamezna sredstva obenem prikazana v ustanovitvenem kapitalu in v seznamu opredmetenih osnovnih sredstev se upoštevajo samo enkrat.
(4)
V primeru delno obremenjenih nepremičnin, se za ugotavljanje finančne sposobnosti upošteva neobremenjeni del nepremičnine.
(5)
Iz pogodbe o namensko vezanem depozitu mora biti razvidno, da je depozit vložen z namenom zagotavljanja finančne sposobnosti za pridobitev licence in je vezan za čas trajanja licence. Če prevoznik zaide v likvidnostne težave, lahko depozit uporabi za premostitev teh težav, vendar mora najkasneje v šestih mesecih od dviga, depozit obnoviti oziroma mora izpolnjevati pogoj finančne sposobnosti z drugimi sredstvi. V primeru stečaja je depozit del stečajne mase. Kolikor prevoznik depozit prekine pred potekom licence, je o tem dolžan obvestiti izdajatelja licence, ki mora preveriti, če prevoznik tudi brez depozita izpolnjuje pogoj finančne sposobnosti.
(6)
Garancija banke ali druge finančne institucije mora vsebovati jamstvo, da banka ali druga finančna institucija, za čas trajanja licence, jamči za vse finančne obveznosti prevoznika do višine, ki je potrebna za pridobitev licence in je opredeljena v prvem odstavku 22. člena zakona.
(1)
Kot dokazila za izpolnjevanje pogoja strokovne usposobljenosti odgovorne osebe za prevoze se štejejo spričevala in potrdila iz 26. člena zakona ter potrdila o uspešno opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za pridobitev licence v cestnem prometu v skladu s 138. členom zakona.
(2)
Če odgovorna oseba za prevoze ni obenem tudi direktor oziroma samostojni podjetnik posameznik, je potrebno predložiti tudi pogodbo o zaposlitvi odgovorne osebe za prevoze in ustrezno pooblastilo iz katerega je razvidno, da ga je direktor oziroma samostojni podjetnik pooblastil za opravljanje nalog odgovorne osebe za prevoze.
(1)
Lastništvo vozil se dokazuje s kopijo prometnega dovoljenja, ki se jo priloži vlogi za izdajo licence. Kolikor ima oseba pravico uporabe vozila na podlagi najemne oziroma zakupne pogodbe ali lizing pogodbe, mora priložiti tudi kopijo te pogodbe.
(2)
O vsakršni odpovedi najemne oziroma zakupne pogodbe ali lizing pogodbe, je prevoznik dolžan takoj obvestiti izdajatelja licence.
III. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV LICENCE
(1)
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki želi pridobiti licenco za opravljanje prevozov v cestnem prometu, vloži pri izdajatelju licenc vlogo za pridobitev licence v kateri navede naslednje podatke:
-
firmo družbe ali samostojnega podjetnika posameznika, matično številka, davčno številka in sedež, pri samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi njegovo osebno ime, EMŠO in stalno prebivališče,
-
vrste prevozov, za katere želi pridobiti licenco,
-
osebno ime, EMŠO, davčno številko in stalno prebivališče odgovorne osebe za prevoze, ki je za to ustrezno usposobljena oziroma ima pridobljeno ustrezno kvalifikacijo, podatki o usposobljenosti, ki jo je pridobila odgovorna oseba za prevoze in datum izdaje spričevala oziroma potrdila o strokovni usposobljenosti,