Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-2/2005, stran 7 DATUM OBJAVE: 3.1.2005
VELJAVNOST: od 3.1.2005 do 13.12.2013 / UPORABA: od 3.1.2005 do 13.6.2014
RS 1-2/2005
Verzija
11 / 11
Čistopis se uporablja od 14.6.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti
Na podlagi 245. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) pogodbene stranke:
-
Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za gradbeništvo ter
-
GZS – Združenje za gradbeništvo in IGM,
kot predstavniki delodajalcev in
-
ZSSS – Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije,
kot predstavnik delojemalcev sklenejo
K O L E K T I V N O P O G O D B O
gradbenih dejavnosti
gradbenih dejavnosti
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
6. člen
(obseg pravic in obveznosti)
(1)
Določila te pogodbe o pravicah in obveznostih predstavljajo dogovorjen minimalen obseg pravic in največji obseg obveznosti ter so obvezen in enoten standard za delodajalce, ki opravljajo dejavnosti iz 2. člena te pogodbe in pri njih zaposlene delavce.
(2)
Delodajalci in reprezentativni sindikati lahko s podjetniško kolektivno pogodbo dogovorijo večji obseg pravic oziroma manjši obseg obveznosti za delavce, ne glede na obstoj napotila v tej kolektivni pogodbi.
7. člen
(akti delodajalca)
Delodajalec lahko zaradi uresničevanja pravic in obveznosti delavcev izda naslednje akte:
-
sklep – t.j. pravni akt, s katerim na zahtevo delavca ali po uradni dolžnosti odloči o pravici oziroma odgovornosti delavca;
-
odredbo – t.j. pravni akt, s katerim se odloči o delavčevi obveznosti, torej o obveznih ravnanjih delavca, ki jih predvideva zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt;
-
obvestilo – t.j. listino, s katero delodajalec informira delavca o pripadajoči mu pravici oziroma ga obvešča o bodočem dolžnostnem ravnanju v primerih, ko to določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt.
8. člen
(prenos pooblastil)
(1)
Če v zakonu, kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi v zvezi s posamezno pravico ali obveznostjo delavca ni nič določeno, odloča o uresničevanju le-teh uprava družbe, poslovodja ali samostojni podjetnik. Akt delodajalca izda predsednik uprave, direktor, poslovodja ali samostojni podjetnik (pristojna oseba).
(2)
Pristojna oseba lahko pisno pooblasti drugega delavca (pooblaščeno osebo) za odločanje o posamezni pravici oziroma obveznosti delavca in izdajanje aktov delodajalca. Pooblastilo je lahko časovno omejeno, lahko pa se nanaša na posamezno pravico ali obveznost delavca, lahko pa na več pravic in obveznosti.
(3)
Če kolektivna pogodba oziroma splošni akt delodajalca določljivo navaja pooblaščeno osebo za izdajanje aktov iz prejšnjega odstavka, ni potreben prenos pooblastila po prejšnjem odstavku.
(4)
Šteje se, da je neposredno nadrejeni pristojen za izdajo in vročitev obvestila.
NORMATIVNI DEL
9. člen
(razvrstitev delovnih mest)
(1)
Delovna mesta se razvrščajo v štirinajst tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo za ta delovna mesta in upoštevajoč zahtevnost dela.
(2)
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede je razvidna iz akta o sistemizaciji delovnih mest.
(3)
Tarifni razredi so naslednji:
I
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje osnovna šola ali nedokončana osnovna šola.
II
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji za usposabljanje.
III
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV/1
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 in pol leta javno priznanega srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV/2
Tarifni razred:
Delovna mesta za katera se zahteva dodatno usposabljanje ali posebna znanja po končanem najmanj triletnem poklicnem izobraževanju.
V/1
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva 4 do 5 let javno priznanega srednjega strokovnega izobraževanja ali mojstrski, delovodski, poslovodski izpit po končanem triletnem poklicnem izobraževanju,
V/2
Tarifni razred:
Delovna mesta z zahtevanim strokovnim izpitom po končanem srednjem strokovnem izobraževanju.
VI/1
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.
VI/2
Tarifni razred:
Delovna mesta za katera se zahteva strokovni izpit po zaključeni višji strokovni izobrazbi.
VII/1
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba.
VII/2
Tarifni razred:
Delovna mesta za katera se zahteva univerzitetna izobrazba.
VII/3
Tarifni razred:
Delovna mesta za katera se zahteva strokovni ali državni izpit po končani visoki strokovni ali univerzitetni izobrazbi, tudi delovna mesta za katera se zahteva specializacija po končanem visokem strokovnem in univerzitetnem izobraževanju.
VIII
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij po končanem visokem strokovnem ali univerzitetnem izobraževanju.
IX
Tarifni razred:
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
(4)
Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se upošteva šifrant poklicev.
SKLENITEV IN PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
10. člen
(pogodba o zaposlitvi)
(1)
Pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa zakon lahko vsebuje tudi določbe o:
-
poskusnem delu;
-
pripravništvu;
-
dogovoru o arbitražnem reševanju individualnih delovnih sporov pred arbitražo, ustanovljeno s to kolektivno pogodbo;
-
drugih obveznostih delavca in delodajalca.
(2)
Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis del in opravil, ki jih bo delavec opravljal po pogodbi. Sestavni del pogodbe o zaposlitvi je lahko opis del in nalog iz sistemizacije delovnih mest.
(3)
Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4)
Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5)
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
11. člen
(drugi primeri sklepanja delovnega razmerja za določen čas)
Drugi primeri sklepanja delovnega razmerja za določen čas so:
-
terminske pogodbe o izvajanju del na gradbenih projektih za čas trajanja projekta oziroma največ za 5 let;
-
sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas do enega leta v primeru, ko med prijavljenimi na objavo delovnega mesta ni primernega kandidata;
-
sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem za čas do enega leta.
12. člen
(primeri in pogoji za opravljanje tudi drugega dela)
(1)
V času delovnega razmerja se delavcu lahko odredi namesto njegovega drugo delo, če gre za:
-
nadomeščanje začasno odsotnega delavca za čas do 30 dni;
-
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka;
-
izvajanje izrednih ukrepov varnosti in zdravja pri delu;
-
začasno dnevno povečanje obsega dela.
(2)
O obstoju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec.
13. člen
(napotitev na delo v drug kraj)
(1)
V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
(2)
Če pogodba o zaposlitvi tega ne določa posebej velja, da je napotitev pravilna in zakonita, če je delavcu omogočen prihod in odhod na delo z javnimi prevoznimi sredstvi v skupnem trajanju do treh ur. V tem primeru delodajalec povrne stroške prevoza na delo in z dela delavcu v celoti.
(3)
Sprememba sedeža delodajalca se ne šteje za napotitev na delo v drug kraj in ne pomeni obvezne spremembe pogodbe o zaposlitvi.
14. člen
(delovni čas nočnega delavca)
Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju šestih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
15. člen
(delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi)
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.
16. člen
(način spremljanja poskusnega dela)