Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-E)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2770/2003, stran 6521 DATUM OBJAVE: 13.6.2003

VELJAVNOST: od 13.7.2003 / UPORABA: od 13.7.2003

RS 56-2770/2003

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 13.7.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 18.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 13.7.2004
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2770. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-E)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-E)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 29. maja 2003.
001-22-38/03
Ljubljana, dne 9. junija 2003.
dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-E)

1. člen

V zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 25/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 5/98 – odločba US, 49/98 – ZPol, 72/98, 6/99, 66/2000, 111/2001, 32/2002 – odločba US in 44/2003 – odločba US) se v osmem odstavku 25. člena besedilo "senata vrhovnega sodišča" nadomesti z besedilom "iz tretjega odstavka tega člena".

2. člen

V 39. členu se doda nova 4.a) točka, ki se glasi:
"4.a) če se je v postopku pri odločanju o katerem koli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov (83. člen), ne more v isti zadevi odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, razen če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev;".

3. člen

(1)

V četrtem odstavku 44. člena, v prvem, četrtem in petem odstavku 218. člena in v četrtem odstavku 220. člena se besedilo "pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve" v vseh sklonih in številih nadomesti z besedo "policist" v ustreznem sklonu in številu.

(2)

V osmem odstavku 84. člena, v tretjem odstavku 152. člena, v prvem odstavku 153. člena, v 160. členu, v prvem, drugem in tretjem odstavku 164. člena, v 173. členu, v prvem odstavku 174. člena, v drugem odstavku 177. člena, v drugem odstavku 194. člena, v drugem odstavku 195.b člena, v petem odstavku 199.a člena, v 208. členu, v prvem in drugem odstavku 525. člena, v petem odstavku 548. člena, v drugem odstavku 549. člena in v petem odstavku 551. člena se besedilo "organ za notranje zadeve" v vseh sklonih nadomesti z besedo "policija" v ustreznem sklonu.

4. člen

V 58. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
"(5) Sklep o ustavitvi kazenskega postopka, izdan na podlagi prvega odstavka tega člena, postane pravnomočen po preteku rokov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.".

5. člen

V 61. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Sodba, s katero je bila obtožba v primeru iz prvega odstavka tega člena zavrnjena, postane pravnomočna po preteku rokov za vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje.".

6. člen

71. člen se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Če ni pogojev za obvezno obrambo, se obdolžencu, ki si po svojih gmotnih razmerah ne more sam plačati zagovornika, na njegovo zahtevo lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, če je to v interesu pravičnosti.

(2)

Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko poda obdolženec po vročitvi obtožnice. O zahtevi odloči predsednik senata, zagovornika pa postavi predsednik sodišča. Glede določitve zagovornika se uporabi določba petega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Odvetnik, ki ga policija postavi osumljencu za zagovornika po uradni dolžnosti (četrti odstavek 4. člena), opravlja to dolžnost tudi v postopku po 204.a členu tega zakona in v kazenskem postopku zoper obdolženca, pod enakimi pogoji kot zagovornik, ki ga postavi sodišče.".

7. člen

83. člen se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Preden državni tožilec poda preiskovalnemu sodniku zahtevo za preiskavo (prvi odstavek 168. člena), predlog za soglasje naj se ne opravi preiskava (prvi odstavek 170. člena), ali vloži obtožnico brez preiskave (šesti odstavek 170. člena) oziroma obtožni predlog na podlagi kazenske ovadbe (drugi odstavek 430. člena), ali poda sodniku posamezniku predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj (prvi odstavek 431. člena) ali predlog za izdajo kaznovalnega naloga (prvi odstavek 445.a člena), izloči iz spisov, ki jih pošlje sodišču, obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. O opravljeni izločitvi sestavi uradni zaznamek in ga priloži spisom, ki jih pošlje sodišču, izločena obvestila pa shrani v svojem spisu. Če je h kazenski ovadbi priložen zapisnik o zaslišanju osumljenca (drugi odstavek 148.a člena), zapisniki o opravljenih preiskovalnih dejanjih (164. do 166. člen) ali drugi dokazi, za katere državni tožilec misli, da se na njih ne sme opirati odločba sodišča, pošlje spise, v katerih so taki dokazi preiskovalnemu sodniku oziroma sodniku posamezniku, ta pa ravna po določbah drugega in tretjega odstavka tega člena.

(2)

Če je v tem zakonu določeno, da se sodna odločba ne sme opirati na izpovedbo osumljenca oziroma obdolženca, priče ali izvedenca, ali na zapisnike, predmete, posnetke, sporočila ali dokazila, izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke sklep, s katerim izloči navedene dokaze iz spisov takoj, ko ugotovi, da gre za take izpovedbe oziroma dokaze. Tako ravna tudi glede obvestil iz prejšnjega odstavka, če jih ni že prej izločil državni tožilec, kot tudi glede obvestil ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen), ali ki po tem zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedenca (251. člen). Stranke smejo zahtevati izločitev zapisnikov in drugih dokazov samo do začetka glavne obravnave, na glavni obravnavi pa samo, če tega niso mogle zahtevati že prej.

(3)

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka o izločitvi ali zavrnitvi predloga stranke za izločitev je dovoljena posebna pritožba. Po pravnomočnosti sklepa se izločeni zapisniki in drugi izločeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov in jih ni mogoče pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme predsednik sodišča, ki odloča o zahtevi za izločitev sodnika iz razloga po 4.a točki 39. člena tega zakona, ter senat, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o glavni stvari, pregledati in uporabiti zapisnike in druge dokaze, ki so bili s pravnomočnim sklepom izločeni iz spisov, če je to nujno zaradi ugotovitve ali je podan razlog za izločitev sodnika. Po pregledu in uporabi se mora izločene zapisnike in druge dokaze spet zapreti v poseben ovitek in na njem naznačiti, kdo in kdaj jih je pregledal.

(5)

Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep o izločitvi dokazov (četrti odstavek 340. člena).".

8. člen

(1)

Četrti odstavek 96. člena se črta.

(2)

Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

9. člen

V 128. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
"(6) Obdolženec in zagovornik imata pri državnem tožilcu pravico pregledati uradne zaznamke o obvestilih, ki jih je državni tožilec izločil iz spisov (prvi odstavek 83. člena).".

10. člen

V 130. členu se besedilo "da se za vsako začeto eno desetino povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji določi en dan zapora" nadomesti z besedilom "da se za vsakih začetih 10.000 tolarjev določi en dan zapora".

11. člen

(1)

Prva alinea 144. člena se spremeni tako, da se glasi:
"– osumljenec, ki označuje osumljenko in osumljenca, je oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja;".

(2)

Deseta alinea se spremeni tako, da se glasi:
"– policija lahko smiselno pomeni policijsko postajo ali drugo enoto policije.".

(3)

Enajsta alinea se črta.

12. člen

(1)

V prvem odstavku 148. člena se besedilo "morajo organi za notranje zadeve" nadomesti z besedama "mora policija".

(2)

V drugem odstavku se besedilo "smejo organi za notranje zadeve" nadomesti z besedama "sme policija".

(3)

V tretjem odstavku se besedilo "Organi za notranje zadeve lahko vabijo" nadomesti z besedilom "Policija lahko vabi", besedilo "ne smejo organi za notranje zadeve" se nadomesti z besedilom "ne sme policija", pika na koncu odstavka pa se nadomesti z vejico in doda besedilo "razen osumljenca v primeru iz 148.a člena tega zakona.".

(4)

Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
"(4) Kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za določeno osebo obstajajo razlogi za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (osumljenec), ji mora, preden začne od nje zbirati obvestila, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjala, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo.

(5)

Če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, se zaslišanje odloži do prihoda zagovornika, oziroma do roka, ki ga določi policija, vendar ne manj kot za dve uri. Do prihoda zagovornika se odloži tudi oprava drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih bilo nevarno odlašati. Zaslišanje osumljenca se opravi po določbah 148.a člena tega zakona.

(6)

Če osumljenec izjavi, da si ne bo vzel zagovornika ali če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila policija, se o izjavi osumljenca sestavi uradni zaznamek. Vanj se vnese dani pravni pouk ter izjava osumljenca; če se želi izjaviti o kaznivem dejanju, pa tudi bistvena vsebina njegove izjave ter pripombe na zapisano vsebino. Vsebina uradnega zaznamka se osumljencu prebere in se mu vroči prepis uradnega zaznamka, kar osumljenec potrdi s svojim podpisom. Izjava osumljenca se lahko po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje.".

(5)

Dosedanji četrti odstavek postane sedmi odstavek.

(6)

V dosedanjem petem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besedilo "smejo organi za notranje zadeve" nadomesti z besedama "sme policija".

(7)

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besedilo "organ za notranje zadeve" nadomesti z besedo "policija"; zadnji stavek pa se spremeni tako, da se glasi: "Če policija po vložitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivega dejanja, mora zbrati potrebna obvestila in poslati o tem državnemu tožilcu poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe.".

(8)

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane deseti odstavek, se besedilo "organ za notranje zadeve" nadomesti z besedo "policija".

13. člen

Za 148. členom se doda nov 148.a člen, ki se glasi:

"148.a člen

(1)

Zaslišanje osumljenca se sme opraviti samo v navzočnosti zagovornika. Pri zaslišanju je lahko navzoč tudi državni tožilec, o čemer ga mora na primeren način obvestiti policija.

(2)

Zaslišanje osumljenca opravi policija po določbah tega zakona, ki veljajo za zaslišanje obdolženca (227. do 233. člen). O zaslišanju se sestavi zapisnik po določbah 79. do 82. člena tega zakona. Ta zapisnik se lahko uporabi kot dokaz v kazenskem postopku. Zaslišanje osumljenca se lahko po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje.

(3)

Če osumljenec ni bil poučen o svojih pravicah iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali če dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali če je bil zaslišan brez navzočnosti zagovornika ali če je bilo ravnano v nasprotju z določbami osmega odstavka 227. člena tega zakona, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na njegovo izpovedbo.".

14. člen

(1)

V prvem odstavku 149. člena se besedilo "Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve" nadomesti z besedo "Policisti".

(2)

V drugem odstavku se besedilo "Organi za notranje zadeve smejo" nadomesti z besedama "Policija sme".

(3)

V tretjem odstavku se za besedilom "čigavi so prstni odtisi" doda besedilo "ali biološke sledi"; besedilo "smejo organi za notranje zadeve" se nadomesti z besedama "sme policija"; za besedilom "jemati prstne odtise" pa se doda besedilo "in brise ustne sluznice".

15. člen

156. člen se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Preiskovalni sodnik lahko na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni službi, da mu sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.

(2)

Banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba mora zahtevane podatke in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlašanja.

(3)

Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni službi, da tekoče spremlja finančno poslovanje osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, in da mu sproti sporoča zaupne podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri njih opravijo ali nameravajo opraviti navedene osebe. V odredbi preiskovalni sodnik določi rok, v katerem mu mora banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba sporočati podatke.

(4)

Izvajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko na predlog državnega tožilca njegovo trajanje podaljša do največ šest mesecev.

(5)

Banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku.".

16. člen

(1)

V prvem odstavku 157. člena se v prvem stavku besedilo "Pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve" nadomesti z besedo "Policisti", v drugem stavku se besedilo "pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve" nadomesti z besedo "policist", na koncu odstavka pa se dodata dva nova stavka, ki se glasita: "Preiskovalnemu sodniku se ob privedbi izroči tudi kopija kazenske ovadbe z zapisnikom o zaslišanju osumljenca in drugimi prilogami, razen uradnih zaznamkov o obvestilih, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden mu je bil dan pouk po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. Te uradne zaznamke pošlje policija skupaj z ovadbo državnemu tožilcu.".

(2)

V drugem odstavku se besedilo "Pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve" nadomesti z besedo "Policisti"; besedilo "ki se preganja po uradni dolžnosti" pa se nadomestita z besedilom "za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti".

(3)

V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: "Oseba, ki ji je bila vzeta prostost brez odločbe sodišča, mora biti kot osumljenec takoj poučena po določbah prvega odstavka 4. člena ter četrtega odstavka 148. člena tega zakona.".

(4)

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(4) Če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, policija odloži njegovo zaslišanje kot tudi opravo drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih bilo nevarno odlašati, do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osumljencu dana možnost, da obvesti zagovornika. Na zahtevo osumljenca mu mora policija pomagati, da si lahko vzame zagovornika. Zaslišanje osumljenca se opravi v navzočnosti zagovornika po določbah 148.a člena tega zakona. Če osumljenec izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, ali če izbrani zagovornik ne pride v roku dveh ur, ravna policija po šestem odstavku 148. člena tega zakona.".

(5)

V petem odstavku se besedilo "pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve" nadomesti z besedo "policist".

(6)

V šestem odstavku se besedilo "pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve" nadomesti z besedo "policist".

(7)

Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi: