Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (ZPPZV91)

2570. Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (ZPPZV91)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z 
o razglasitvi zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (ZPPZV91)

Razglašam zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (ZPPZV91), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. julija 1997.

Št. 001-22-90/97

Ljubljana, dne 4. avgusta 1997.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O POSEBNIH PRAVICAH ŽRTEV V VOJNI ZA SLOVENIJO 1991 (ZPPZV91)

Ta zakon določa posebne pravice, ki jih zagotavlja Republika Slovenija osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije ali organov za notranje zadeve postali invalidi ter jim je na tej podlagi priznan status vojaškega vojnega invalida (v nadaljnjem besedilu: vojaški vojni invalidi) in njihovim družinskim članom ter družinskim članom civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 24. maja 1991 do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: civilne žrtve).

Za posebne pravice iz prejšnjega odstavka se štejejo:

doživljenjska mesečna renta (v nadaljnjem besedilu: renta),

odškodnina po posebnem zakonu, ki ureja poplačilo vojne odškodnine (v nadaljnjem besedilu: odškodnina),

štipendija in druge pravice iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, ki pripadajo otrokom oseb padlih v vojni za Slovenijo 1991 ali umrlih za posledicami poškodb, dobljenih v tej vojni (v nadaljnjem besedilu: otroci padlih),

pavšalna odškodnina po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: pavšalna odškodnina).

Upravičenci do rente so vojaški vojni invalidi, ki so utrpeli poškodbe v vojni za Slovenijo 1991 in jim je odstotek invalidnosti ugotovljen trajno.

Upravičenci do odškodnine so zakonski in zunajzakonski partnerji padlih, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ter starši padlih. Vsaj tri leta trajajoča življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo, ima po tem zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza. Če je oseba s statusom upravičenca do odškodnine umrla, pripada njenim dedičem prvega dednega reda po predpisih, ki urejajo dedovanje, pavšalna odškodnina.

Upravičenci do štipendije in prednosti pri sprejemu v dijaški oziroma študentski dom ter pravice do kritja stroškov šolske malice so otroci padlih, ki se redno šolajo oziroma imajo status študenta, vendar najdalj do 27. leta starosti.