Program priprave državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-3363/2006, stran 8302 DATUM OBJAVE: 21.7.2006

VELJAVNOST: od 21.7.2006 do 30.12.2021 / UPORABA: od 21.7.2006 do 30.12.2021

RS 77-3363/2006

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 17.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.12.2021
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3363. Program priprave državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto R2-428/1249 Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Obstoječa regionalna cesta R2-428/1249 Radmirje–Luče poteka skozi naselje Luče v zelo neugodnih horizontalnih in vertikalnih elementih. Ozko grlo predstavlja odsek skozi naselje, kjer zaradi obstoječe pozidave na nekaterih mestih ni mogoč nemoten dvosmerni promet, s prometnovarnostnega vidika pa je obstoječa cesta povsem neustrezna.
Stopnja urejenosti struge Savinje na območju Luč ne zagotavlja potrebne poplavne varnosti urbanih površin na območju Luč. Regulirana Savinja z visokovodnim nasipom zagotavlja varnost pred približno 20-letnimi vodami (Q(20)) z minimalno varnostno višino. Pri pretokih s petdesetletno povratno dobo (Q(50)) je preplavljen spodnji, nižje ležeči del Luč, kar se je zgodilo med visoko vodo leta 2000. Na podlagi že izdelanih analiz in predvideno gradnjo obvoznice so dana osnovna izhodišča za zagotovitev zahtevane poplavne varnosti in urejenosti struge Savinje na območju Luč. Hkrati je treba opredeliti poplavno varnost struge Lučnice, ki je bila regulirana po katastrofalnih poplavah novembra 1990.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, je prejel dve pobudi za prostorski ureditvi državnega pomena, ki sta prostorsko povezani, zato se za obe prostorski ureditvi skupaj izdela en celovit državni lokacijski načrt. Pobuda ministra za promet je bila dana za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče, pobuda ministra za okolje in prostor pa za zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče.
Pobudi sta utemeljeni v:

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt), so vse prostorske ureditve, povezane z ureditvijo regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanjem poplavne varnosti naselja Luče.
Pobuda ministra za promet je dokumentirana s pregledno situacijo v merilu 1: 5000. Idejno študijo variant rekonstrukcije regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče je izdelalo podjetje IBT Nizke gradnje Trbovlje, d. o. o. (št. 7123/302, september 1999).
Pobuda ministra za okolje in prostor je dokumentirana s Strokovnimi podlagami ureditve Savinje na območju Luč za zagotavljanje poplavne varnosti in umestitve načrtovane obvoznice, ki jih je izdelal Inštitut za vode RS, Ljubljana, (št. C-373, julij 2005).
Prometne ureditve v variantnih rešitvah poteka trase ceste so:

-

Varianta 1 poteka najprej po obstoječi regionalni cesti R2-428/1249 in prečka Savinjo z novim mostom približno 50 m dolvodno od obstoječega. V nadaljevanju poteka po visokovodnem nasipu in tik ob desnem bregu reke prečka dvakrat mlinščico Strugo ter se nad jezom v Savinji priključi na obstoječo regionalno cesto R2-428/1250 proti Logarski dolini;

-

Varianta 2 predvideva rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Luče z gradnjo novega mostu na lokaciji obstoječega. Ta trasa je obdelana v dveh podvariantah, ki se razlikujeta le v širini prečnega profila skozi strnjeno naselje. Prva podvarianta upošteva racionalizacijo normalnega prečnega profila, druga pa predvideva nezmanjšan prečni profil, zaradi česar bi bila potrebna rušitev dveh stanovanjskih objektov;

-

Varianta 3 – začetek te rešitve je enak poteku variante 1. Razlika je v lokaciji prehoda čez Savinjo z mostom približno 70 m gorvodno nad obstoječim, greben Breznico pa prečka s kratkim, vendar globokim usekom. V nadaljevanju trasa poteka po desnoobrežnem visokovodnem nasipu po trasi, enaki 1. in 2. varianti;

-

Varianta 4 je obvoznica v pravem pomenu, saj v celoti poteka mimo naselja Luče. Trasa v začetku zavije z obstoječe regionalne ceste v greben Breznica in ga prebije s predorom, dolgim približno 100 m. Po predoru prečka z mostom Savinjo in nadaljuje po desnem bregu Savinje (podobno kot 1. in 3. varianta) vse do zgornjega jezu na Savinji, kjer se priključi na regionalno cesto za Logarsko dolino;

-

Varianta 5 poteka najprej po obstoječi regionalni cesti R2-428/1249 in prečka Savinjo z novim mostom, ki je lociran neposredno ob obstoječem.
Vse variante, razen druge (ki poteka skozi Luče), imajo predvidena dva priključka za naselje, in sicer vzhodnega v bližini obstoječega mostu čez Savinjo in zahodnega, ki je lociran tik pred priključkom obvoznice na obstoječo regionalno cesto R2-428/1250 za Logarsko dolino (ob zgornjem jezu v Savinji).
Vodne ureditve struge Savinje za zagotavljanje potrebne poplavne varnosti urbanih površin naselja Luče so:

-

Ureditev A: Ureditev Savinje pod sotočjem z Lučnico – predvidena je izravnava trase Savinje na območju prodišča pod čistilno napravo, utrditev brežin in izvedba ustreznih vodnih zgradb;

-

Ureditev B: Ureditev sotočja Lučnice in Savinje – predvidena je ureditev ostre leve krivine Savinje pred sotočjem, zožitev struge Lučnice in izvedba delilne zgradbe med Savinjo in Lučnico;

-

Ureditev C: Znižanje praga pod obstoječim mostom v Lučah – obstoječi leseni jez višine približno 1 m bi znižali toliko, da bi bilo še omogočeno prečkanje kanalizacije z desnega na levi breg Savinje;

-

Ureditev D: Zamenjava mostu čez Savinjo – obstoječi most s svojo konstrukcijo povzroča ob visokih vodah zajezitev. Izvedba novega mostu ustrezne konstrukcije;

-

Ureditev E: Sanacija nasipa na desnem bregu Savinje – obstoječi nasip od mostu do izliva Mlinščice. Obstoječe brežine struge bo treba nadvišati in razširiti ter zagotoviti tesnjenje;

-

Ureditev F: Sanacija iztočnega dela Mlinščice – treba bo preveriti izvedeno stanje in glede na doseženo varnost določiti dodatne ukrepe.
Predlagane ureditve obsegajo hidrotehnične ukrepe, ki zagotavljajo zahtevano varnost naselja pred stoletnimi visokimi vodami (Q(100)) le z izvedbo vseh ukrepov, hkrati pa ne izključujejo nobene variante ureditve regionalne ceste.
Variante vseh načrtovanih ureditev potekajo po območju občine Luče.
Dne 15. novembra 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil in usmeritev se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči opredelitev uvozov in izvozov v naselje Luče.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzij drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnika strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta sta Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: DRSC), in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode (v nadaljnjem besedilu: MOP DO), ki zagotovita vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalca naročila zastopata DRSC za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in obnavljanjem glavnih in regionalnih cest ter MOP DO za opravljanje nalog v zvezi z izvedbo vodnogospodarskih ureditev. Vse stroške za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2. točke si DRSC in MOP DO delita v razmerju, ki se opredeli v sporazumu med naročnikoma.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DRSC in MOP DO izbereta po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP DP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca študije variant in državnega lokacijskega načrta potrdi projektni nalogi za izdelavo omenjenih dokumentov.

IV. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

2.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,

3.

Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,

4.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

5.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

6.

Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,

7.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Urad za okolje,

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,

10.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

11.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,

12.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,

13.

Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana,

14.

Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana,

15.

ELES, d. o. o., Ljubljana,

16.

Geoplin plinovodi, d. o. o. Ljubljana,

17.

Elektro Celje, d. d., Celje,

18.

Energetika Celje, javno podjetje, d. o. o., Celje,