Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu...

3540. Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica

Na podlagi sedmega odstavka 28. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za lokacijski načrt)

(1)

S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme lokacijski načrt za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).

(2)

Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Projekt, d.d., Nova Gorica, pod številko projekta 7477/2 v juliju 2006.

2. člen

(vsebina uredbe)

(1)

Ta uredba določa obseg ureditvenega območja, zasnovo rešitev vodnogospodarskih objektov in urbanističnega ter krajinskega oblikovanja, zasnovo projektnih rešitev za komunalno in energetsko urejanje območja, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, odstopanja in nadzor nad izvajanjem določb te uredbe.

(2)

Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je na vpogled v Ministrstvu za okolje in prostor ter v prostorih Mestne občine Nova Gorica.

3. člen

(obseg ureditvenega območja)

(1)

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parc. št.: *541, *543, *545, *546, *547/1, *547/2,*547/3, *547/4, *548, *550, *551, *552, *553, *558, *561, *618, 4837/3, 4840/1, 4840/2, 4840/3, 4841, 4842/3, 4842/4, 4844/1, 4845/2, 4845/4, 4845/5, 4849, 4850, 4859, 4864, 4867, 4868/1, 4868/2, 4869, 4871, 4873, 4874, 4875, 4876, 4878, 4881, 4883, 4979/1, 4979/2, 4985, 4987/1, 4987/2, 4990/2, 4991, 4992, 4994, 4995, 4997/1, 4997/2, 5000, 5003, 5005, 5006, 5066/2, 5067, 5222/1, 5222/2, 5222/3, 5222/4, 5227/2, 5230/1, 5421/1 in 5479, vse k.o. Šmihel.

(2)

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega:

-

območje vodnogospodarskih infrastrukturnih objektov s spremljajočimi ureditvami (pilotni steni, kamnita zložba, podporni zid, odvodnjavanje, sanacija cest, zasaditev);

-

objekte in druge nepremičnine, predvidene za odkup, sanacijo ali rušenje;

-

začasne ureditve (delovni plato, začasne prestavitve komunalnih vodov, začasni gospodarski objekt).

(3)

Trajne ureditve vodnogospodarskega infrastrukturnega objekta s spremljajočimi ureditvami se izvedejo na teh zemljiščih oziroma delih zemljišč s parc. št.:

-

pilotna stena A: 4873, *547/4, *552, 5222/3, 4867, *618 in 5222/1, vse k.o. Šmihel;

-

pilotna stena B: 4979/2 in 4985, vse k.o. Šmihel;

-

spremljajoče ureditve: *541, *543, *546, *547/1, *547/2, *547/4, *548, *552, *553, *558, *561, *618, 4840/2, 4842/3, 4845/4, 4849, 4867, 4868/1, 4868/2, 4873, 4874, 4878, 4979/1, 4979/2, 4985, 4987/1, 4991, 4992, 4995, 4997/1, 5000, 5005, 5066/2, 5067, 5222/1, 5222/2, 5222/4, 5227/2, 5230/1 in 5479, vse k.o. Šmihel.

(4)

Objekti in druge nepremičnine, predvidene za odkup, sanacijo ali rušenje, ležijo na zemljiščih oziroma delih zemljišč s parc. št.: *541, *543, *547/2, *547/3, *547/4, *548, *550, *551, *552, *553, *618, 4867, 4868/1, 4868/2, 4869, 4871, 5222/1, 5222/2, 5222/3, 5222/4 in 5227/2, vse k.o. Šmihel.

(5)

Začasne ureditve se izvedejo na zemljiščih oziroma delih zemljišč s parc. št. *547/4, *551, *552, *561, *618, 4867, 4868/1, 4868/2, 4869, 4873, 4874, 4876, 4979/1, 4979/2, 4985, 4987/1, 4987/2, 4991, 4992, 5222/1 in 5222/3, vse k.o. Šmihel.

(6)

Zemljišča z oznako * pomenijo v naravi stavbne parcele.

II. ZASNOVA REŠITEV VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV IN URBANISTIČNEGA TER KRAJINSKEGA OBLIKOVANJA

4. člen

(vodnogospodarski objekti)

(1)

Pilotna stena A, predvidena pod objekti Šmihel 51, 50a, 50 in cerkvijo, je dolga približno 67 m, sestavljena iz 45 armiranih betonskih pilotov premera 100 cm v medsebojni razdalji 1,5 m, ki so vpeti v kompaktne flišne plasti. Dolžina pilotov znaša od 7,5 do 17,5 m. Pilote povezuje armirana betonska greda višine 1,0 m, sidrana z geotehničnimi štirivrvnimi sidri dolžine 20 do 27 m.

(2)

Pilotna stena B, predvidena pod objektom Šmihel 49, je dolga približno 57 m, sestavljena iz 38 armiranih betonskih pilotov premera 100 cm v medsebojni razdalji 1,5 m, ki so vpeti v kompaktne laporne flišne plasti. Dolžina pilotov znaša od 12,5 do 16,5 m. Pilote povezuje armirana betonska greda višine 1,0 m, sidrana z geotehničnimi štirivrvnimi sidri dolžine 25 do 29 m.

5. člen

(podporni zid)

Za zagotavljanje podpore asfaltirane ceste, ki poteka iz vasi proti stanovanjskemu objektu Šmihel 52, se zgradi nov podporni zid, ki poteka na odseku od obstoječega podpornega zidu do uvoza k stanovanjski hiši Šmihel 52, na parc. št. 4840/2, k.o. Šmihel. Zid je dolg približno 31 m in visok od 2,50 do 2,70 m.

6. člen

(kamnita zložba)

Za zaščito predvidenega nadomestnega objekta pod pilotno steno B, na parc. št. *558, k.o. Šmihel, se zgradi kamnita zložba. Zložba je dolga približno 35 m, visoka 5 m in široka 2,5 m v dnu in 1,5 m v kroni. Na kroni zložbe se montira zaščitna ograja. Zložba se zgradi v naklonu sprednje strani 5: 2. Za gradnjo zložbe se uporabi kamen – apnenec, vidni del se fugira s cementno malto.

7. člen

(odvodnjavanje in drenaže)

(1)

Odvodnjavanje utrjenih površin in cestišča skozi naselje se ureja z linijskimi rešetkami, z muldami ob cestišču in kanaletami ter PVC-cevmi, ki se končajo z odprtim izpustom v hudourniški grapi potoka Ozlenšček.

(2)

Sanacija vzhodnega dela pobočja se uredi z drenažnimi jarki, PVC-cevmi in revizijskimi jaški. Odtok vode iz drenaž bo skupen z meteorno vodo z izpustom v hudourniško grapo potoka Ozelenšček.

8. člen

(sanacija cest)

Obstoječe vaške ceste, ki služijo kot gradbiščne poti, se po končanih delih sanirajo.

9. člen

(urbanistično in krajinsko oblikovanje)

(1)

Pilotni steni A in B se vkopljeta v zemljo in na terenu nista vidni. Degradirane površine, ki nastanejo po zaključku gradbenih del, se sanirajo in zatravijo. Relief se kolikor je najbolj mogoče oblikuje v skladu s stanjem pred posegom. Vidna višina zidu 1,20 m se obloži z avtohtonim kamnom. Ob podpornem zidu se na novo uredi vozišče z varnostno ograjo. Po končanih delih se teren pred podpornim zidom zatravi.

(2)

S posegom prizadete zemeljske površine se po končanih delih sonaravno in protierozijsko zaščitijo v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem in reliefom. Sanacija se izvede v skladu s krajinsko ureditvenim in zasaditvenim načrtom.

(3)

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture, v katerem se po izvedbi gradbeno-tehnične stabilizacije plazišča (predvidoma s sidrano pilotno steno) upošteva naslednje:

-

v sklopu sanacije plazu se načrtuje odstranitev čim manjšega dela vegetacije, ki ima zaradi erodibilnosti pobočja poudarjeno varovalno funkcijo;

-

vse površine, prizadete s posegom drenažnih jarkov, drenaž in odtočnih cevi, se sanirajo oziroma rekultivirajo praviloma z doslej rastočo vegetacijo, s poudarkom na kultivirani drevnini, ki tradicionalno sodi v bližino naselja;

-

prizadeti oblikovani hišni vrtovi ob pilotnih stenah se po posegu vzpostavijo v prvotno stanje. Oporni zidovi nad pilotno steno A se v vidnem delu obložijo z lokalno značilnim kamnom, drevnina se nadomesti v okviru istih drevesnih vrst z novimi, primerno velikimi sadikami, v najmanj enakem številu;

-

prizadeti del gozdnega roba ob odvodnem jarku se v ustrezni širini dosadi z avtohtonim grmičevjem in drevjem;

-

območje ob pilotni steni se ustrezno uredi. Na novo urejene nasute površine se s krajevno značilnimi, primerno oblikovanimi prehodi zlijejo s stabilnim terenom;

-

na primernem mestu se omogoči dostop v območje plazišča nad predvideno pilotno steno;

-

proste nefunkcionalne površine pod pilotno steno in nad njo se zatravijo;

-

deli gradbiščnih poti, ki ne bodo več funkcionalni, se ukinejo, površine pa se vzpostavijo v prvotno stanje.

III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE

10. člen

(skupne določbe)

Zaradi gradnje vodnogospodarskega infrastrukturnega objekta in spremljajočih ureditev je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne vode, energetske in telekomunikacijske naprave ter objekte. Vse prestavitve, nove povezave in zaščite se izvedejo pred začetkom gradnje.

11. člen

(komunalno in energetsko urejanje)

(1)

Pri izvajanju zemeljskih del odvodnjavanja se zavarujejo obstoječe vodovodne cevi na dveh mestih ob objektu Šmihel 49 in 56. Na območju pilotne stene A se prestavi del trase vodovoda v dolžini približno 70 m med objektoma Šmihel 51 in Šmihel 49.

(2)

Prostozračni nizkonapetostni elektrokabel v dolžini približno 90 m se zaradi izvajanja pilotne stene A začasno prestavi od transformatorske postaje do objekta Šmihel 50. Po končanih delih se del kabla ob objektu Šmihel 49 prestavi na obstoječo traso. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti obdelana dela ob daljnovodu, transformatorski postaji in nizkonapetostnim omrežjem. Stabilnost transformatorske postaje, stojnih mest in varnostna višina morajo ostati nespremenjeni.

(3)

Telekomunikacijski prostozračni kabel v dolžini približno 220 m se zaradi gradnje pilotne stene B prestavi na vzhodno stran objekta Šmihel 49 in nato vzporedno z lokalno cesto do objekta Šmihel 55. Po končanih delih se del kabla ob objektu Šmihel 49 prestavi na obstoječo traso v dolžini približno 80 m. Projektna dokumentacija mora vsebovati zaščito in prestavitev obstoječih telekomunikacijskh kablov. Najmanj 14 dni pred pričetkom del je treba upravljavca obvestiti o začetku del. Investitor je dolžan povrniti vso škodo, ki bi zaradi te izvedbe nastala na telekomunikacijskem omrežju.

IV. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN

12. člen

(pogoji in ukrepi za varovanje tal)

Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki so med gradnjo prizadete, se zatravijo oziroma zasadijo. Pri varovanju tal med gradnjo se upoštevajo predpisi, ki urejajo varstva okolja. Prst, ki se odstrani z matične podlage, se med gradnjo racionalno uporabi za sanacijo degradiranih tal. Prst se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina.

Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica

Časovnica