Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil...

4547. Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

Na podlagi 73. in 76. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo), 8. in 10. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter 13. člena Zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta uredba ureja merila za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, gasilskih enot in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

II. ORGANIZIRANJE IN OPREMLJANJE

1. Civilna zaščita

2. člen

(1)

Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se praviloma organizirajo naslednje enote ter službe in imenujejo organi Civilne zaščite:

-

enote za prvo pomoč;

-

enote za prvo veterinarsko pomoč;

-

tehnične reševalne enote;

-

enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito;

-

enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi;

-

enote za uporabo zaklonišč;

-

služba za proženje snežnih plazov;

-

službe za podporo;

-

poveljniki Civilne zaščite in njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite;

-

poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki;

-

informacijski centri;

-

logistični centri;

-

druge enote in službe.

(2)

Enote in službe Civilne zaščite iz prejšnjega odstavka se praviloma organizirajo kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih opravljajo te enote in službe, ni mogoče opravljati s poklicnimi reševalnimi službami oziroma enotami, službami ali sestavami, ki jih organizirajo društva in druge nevladne organizacije oziroma gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko ob nastanku naravne ali druge nesreče glede na ogroženost, posledice nesreče in druge potrebe, ustanovijo dodatne enote in službe Civilne zaščite, če jih je mogoče pravočasno usposobiti in opremiti za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.

(4)

Enote, službe in organi Civilne zaščite ne glede na merila določena s to uredbo lahko organizirajo tudi državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.

3. člen

(1)

Enote za prvo pomoč organizirajo:

-

gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče in morajo zato izdelati načrte zaščite in reševanja, eno ekipo na od 50 do 300 zaposlenih delavcev na istem kraju in dodatno ekipo na vsakih nadaljnjih 300 zaposlenih;

-

šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših občanov, eno ekipo, če imajo več kot 300 otrok, učencev, študentov ali oskrbovanih oseb na istem kraju;

-

občine, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebivalcev najmanj eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev še po eno ekipo.

(2)

Občine praviloma organizirajo ekipe za prvo pomoč v dogovoru s pristojno organizacijo Rdečega križa v okviru te organizacije, lahko pa tudi v dogovoru z drugimi nevladnimi organizacijami.

(3)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami ter občinami do 200 ekip za prvo pomoč, ki lahko delujejo na območju cele države.

(4)

Ekipa za prvo pomoč iz prvega odstavka tega člena šteje najmanj tri in ne več kot šest pripadnikov. Po tri ekipe se povezujejo v oddelek in po dva oddelka v vod. V vodu mora biti tudi ena ekipa za prevoz poškodovanih ali obolelih.

(5)

Prva pomoč obsega:

-

dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim;

-

pomoč pri izvajanju triaže;

-

pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih;

-

sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih;

-

sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih;

-

sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.

4. člen

(1)

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki se ukvarjajo z farmsko vzrejo živine in imajo najmanj 200 glav živine v turnusu oziroma temu primerljivo drugo farmsko proizvodnjo, organizirajo najmanj eno ekipo za prvo veterinarsko pomoč oziroma potrebno večje število ekip glede na obseg in vrsto farmske vzreje v skladu z načrti zaščite in reševanja za primer pojava množičnih živalskih bolezni.

(2)

Veterinarska pomoč obsega:

-

izvajanje ukrepov za zaščito živali, živil živalskega izvora, krmil in napajališč pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč oziroma posledicami teh nesreč;

-

izvajanje ukrepov za zaščito živali ob nevarnosti množičnega pojava ali množičnem pojavu živalskih bolezni;

-

sodelovanje pri izvajanju dekontaminacije živine;

-

sodelovanje pri odstranjevanju živalskih trupel.

5. člen

(1)

Tehnične reševalne enote organizirajo:

-

občine, ki ležijo na potresnem območju kjer je predviden projektni pospešek tal od 0,2 do 0,5 (g) (VIII. stopnje ali več po EMS) v skladu z oceno ogroženosti in imajo do 20.000 prebivalcev, najmanj eno ekipo za iskanje zasutih v ruševinah in eno ekipo za reševanje in na vsakih nadaljnjih 20.000 prebivalcev še po eno ekipo za iskanje zasutih v ruševinah ter eno ekipo za reševanje;

-

občine, ki ležijo na potresnem območju kjer je predviden projektni pospešek tal od 0,2 do 0,5 (g) (VIII. stopnje ali več po EMS) v skladu z oceno ogroženosti in imajo 100.000 in več prebivalcev, najmanj en vod za iskanje zasutih v ruševinah in dve četi za reševanje;

-

občine, ki ležijo na poplavno ogroženem območju v skladu z oceno ogroženosti, tehnično reševalne enote za gradnjo ter utrjevanje protipoplavnih nasipov ob neposredni ogroženosti zaradi poplav oziroma ob poplavah ter druga gradbeno tehnična dela za varstvo pred naraslimi vodami in ekipe za reševanje na vodi in iz vode.

(2)

Pokrajine organizirajo oziroma zagotovijo potrebne zmogljivosti za tehnično reševanje v skladu s svojimi načrti zaščite in reševanja.

(3)

Občine praviloma zagotovijo potrebne zmogljivosti za tehnično reševanje, razen ekip za iskanje zasutih v ruševinah, s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami s področja gradbeništva, ki imajo potrebne tehnične in druge zmogljivosti. Ekipe za reševanje na vodi in iz vode občine praviloma organizirajo v dogovoru z gasilsko organizacijo, lahko pa tudi z drugimi nevladnimi organizacijami.

(4)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira v vseh regijah najmanj en oddelek za iskanje zasutih v ruševinah in en oddelek za reševanje, na poplavno ogroženih območjih pa tudi ekipe za reševanje na vodi in iz vode. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko zagotovi zmogljivosti za tehnično reševanje s pogodbami z ustreznimi gospodarskimi družbami.

(5)

Tri ekipe za iskanje zasutih v ruševinah ali za reševanje iz prvega odstavka tega člena se združujejo v oddelek. Po dva oddelka se združujeta v vod in trije vodi v četo.

(6)

Tehnično reševanje obsega:

-

iskanje zasutih ljudi v ruševinah z geofoni in drugimi tehničnimi sredstvi oziroma s psi za iskanje v ruševinah;

-

reševanje ljudi in premoženja iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov;

-

utrjevanje in graditev protipoplavnih nasipov v času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajanje drugih gradbeno tehničnih del za varstvo pred poplavami;

-

odstranjevanje ovir na cestah, urejanju zasilnih poti in prehodov ter pomoč pri popravilu komunalne infrastrukture in odpravljanju drugih nujnih posledic ob neurjih, poplavah, plazovih in drugih nesrečah;

-

sodelovanje pri sanaciji posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju;

-

sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih objektov;

-

urejanje lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev;

-

reševanje na vodi in iz vode;

-

sodelovanje pri graditvi zaklonilnikov ob neposredni vojni nevarnosti in med vojno.

6. člen

Enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito organizirajo:

-

gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije z več kot 50 zaposlenimi na istem kraju, ki v svojem delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi in morajo zato izdelati načrte zaščite in reševanja (zavezanci po direktivi Seveso II), najmanj eno ekipo za radiološko oziroma kemijsko izvidovanje glede na dejavnost ter najmanj eno ekipo za dekontaminacijo oziroma financirati morajo ustanovitev, opremljanje in usposabljanje takšne enote v občini, v kateri opravljajo dejavnost, v skladu z občinskim načrtom zaščite in reševanja za primer nesreče, ki jo lahko povzroči dejavnost take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije;

-

občine na območju katere je sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije iz prejšnje alinee, en oddelek za radiološko in kemijsko dekontaminacijo, če potrebnih zmogljivosti ne morejo zagotoviti v gasilskih enotah, ki so vključene v javno gasilsko službo.

(2)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira najmanj en oddelek za radiološko kemijsko in biološko dekontaminacijo za delovanje na območju države in izven nje ter po en oddelek za radiološko in kemijsko izvidovanje v vsaki regiji.

(3)

Oddelek za izvidovanje iz prvega in prejšnjega odstavka obsega tri ekipe za izvidovanje, oddelek za dekontaminacijo pa dve ekipi za dekontaminacijo.

(4)

Za detekcijo in identifikacijo radioloških, kemijskih, bioloških ali drugih virov ogrožanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, terorističnih pojavih oziroma drugih nesrečah Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje z Nacionalnim inštitutom za biologijo, Inštitutom za mikrobiologijo in parazitologijo, Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, Centrom za toksikologijo ter po potrebi z drugimi inštituti, sklene pogodbe na podlagi katerih zagotovi uporabo in vključevanje posebnih zmogljivosti teh inštitutov in centrov pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zagotovi usklajeno izvajanje njihovih nalog na področju radiološke, kemijske in biološke zaščite z nalogami, ki jih opravljajo s to uredbo določene enote in službe oziroma, ki jih opravljajo drugi organi in službe ter Slovenska vojska.

(5)

Radiološko, kemijska in biološka zaščita obsega:

-

izvidovanje nevarnih snovi ter bojnih strupov v okolju (detekcija, identifikacija, dozimetrija, enostavnejše analize);

-

ugotavljanje in označevanje meja kontaminiranih območij;

-

ugotavljanje prenehanja radiološke in kemijske nevarnosti;

-

jemanje vzorcev za analize in preiskave;

-

usmerjanje, usklajevanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;

-

izvajanje dekontaminacije ljudi in opreme.

7. člen

(1)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi kot enotno službo, ki deluje neprekinjeno in v okviru katere enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pokriva območje celotne države.

(2)

Naloge službe za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so odkrivanje, odstranjevanje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev v okolju, ki so ostala kot posledica preteklih vojaških spopadov in drugih vojaških aktivnosti.

8. člen

(1)

Enote za uporabo zaklonišč organizirajo kot službo gospodarske družbe in zavodi, lastniki oziroma upravljavci stanovanjskih stavb ter občine, in sicer:

-

v vsakem zaklonišču s 25–200 zakloniščnimi mesti mora biti vodja zaklonišča;

-

v vsakem zaklonišču z 201–400 zakloniščnimi mesti morata biti vodja in namestnik vodje zaklonišča;

-

v zakloniščih s 401–600 zakloniščnimi mesti morajo biti vodja in dva namestnika vodje zaklonišča;

-

za vsakih nadaljnjih 200 zakloniščnih mest se določi še en namestnik vodje zaklonišča.

(2)

Naloge službe za uporabo zaklonišč so:

-

označevanje dostopov do zaklonišč;

-

pripravljanje zaklonišč za uporabo;

-

organiziranje bivanja v zakloniščih;

-

skrb za delovanje naprav in opreme v zakloniščih.

(3)

Služba za uporabo zaklonišč se organizira v povečani nevarnosti napada na državo.

9. člen

(1)

Službo za proženje snežnih plazov organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje kot enotno službo na območju države.

(2)

Naloge službe za proženje snežnih plazov so preventivno proženje snežnih plazov, odstreljevanje nevarnih snežnih opasti in odstreljevanje ledu na vodotokih.

10. člen

(1)

Službe za podporo organizirajo zlasti:

-

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

-

pokrajine;

-

občine.

(2)

Službe za podporo obsegajo enote ali ekipe za oskrbo, za zveze, za psihološko pomoč, za prevoze, za informacijsko in komunikacijsko podporo, za administrativno podporo ter druge potrebe štabov Civilne zaščite. Velikost služb oziroma število enot ali ekip določi ustanovitelj glede na ogroženost ter vrste možnih nesreč, število in vrsto sil za zaščito, reševanje in pomoč ter možnosti.

(3)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko organizira v skladu z načrti zaščite in reševanja posebne službe za podporo in opravljanje določenih nalog pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob ekoloških in drugih nesrečah na morju ter posebno službo za izvajanje evakuacije državljanov Republike Slovenije iz druge države, v kateri so ogroženi zaradi naravne ali druge nesreče. Posebne službe za podporo in opravljanje določenih nalog pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči lahko Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira tudi za določene naravne in druge nesreče v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja.

(4)

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko informacijsko komunikacijsko podporo Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma podpore organom vodenja zaščite, reševanja in pomoči ob velikih nesrečah, kot so potres, požar v naravnem okolju in druge, zagotovi na podlagi pogodbe z Zvezo radioamaterjev Slovenije, radioamaterskimi društvi oziroma občinami na ogroženem območju.

(5)

Naloge služb za podporo so zlasti:

-

zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč s hrano, vodo ter drugimi življenjskimi potrebščinami, delovnimi sredstvi in materialom;

-

vzdrževanje delovnih sredstev oziroma sredstev za zaščito in reševanje;

-

zagotavljanje informacijsko komunikacijske podpore organom vodenja oziroma pri vodenju ter usklajevanju zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči;

-

zagotavljanje prevoza moštev, opreme, materiala in humanitarne pomoči;

-

informacijska in administrativna podpora organom vodenja;

-

zagotavljanje psihološke pomoči;

-

sodelovanje pri evakuaciji, začasni nastanitvi in oskrbi ogroženih;

-

sprejem ali razdeljevanje sredstev mednarodne, humanitarne in druge pomoči;

-

druge podporne naloge.

11. člen

(1)

Poveljnike Civilne zaščite in njihove namestnike ter štabe Civilne zaščite imenujejo:

-

gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije z nad 100 zaposlenimi, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnosti ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo tveganje za okolico ter na podlagi odločitve pristojnega državnega ali občinskega organa gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost predstavlja veliko ali zelo veliko požarno ogroženost;

-

občine;

-

pokrajine;

-

Vlada Republike Slovenije.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek poveljnike Civilne zaščite, njihove namestnike in štabe Civilne zaščite imenujejo zavodi, ki opravljajo bolnišnično dejavnost regijskega pomena ter gospodarske družbe, ki na državni ali regijski ravni upravljajo z infrastrukturnimi sistemi, zlasti energetskim, železniškim, informacijsko komunikacijskim, vodovodnim in drugim oskrbnim sistemom.

(3)

Poveljnike Civilne zaščite, njihove namestnike in štabe Civilne zaščite lahko ne glede na prvi odstavek tega člena, imenujejo občine tudi v mestnih četrtih in v večjih naseljih, ki so zaokrožena celota v skladu z načrti zaščite in reševanja.

12. člen

(1)

Poverjenike za Civilno zaščito in njihove namestnike imenujejo:

-

šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših oseb, z nad 100 otroki, učenci, študenti ali oskrbovanimi osebami;

-

občine v večjih vaseh, ki so na posebej ogroženem območju;

-

trgovski centri v katerih se dnevno zadržuje nad 2000 kupcev.

(2)

Ob naravni ali drugi nesreči se lahko poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki imenujejo tudi v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, v večjih stanovanjskih stavbah, ulicah ali delih naselij, v vaseh in zaselkih.

(3)

Naloge poverjenikov za Civilno zaščito in njihovih namestnikov so:

-

spremljanje razmer in opozarjanje na preteče nevarnosti;

-

usmerjanje izvajanja osebne in vzajemne zaščite ob naravnih in drugih nesrečah;

-

usklajevanje zaščitnih ukrepov ter organiziranje izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v skladu z odločitvami vodje intervencije;

-

pomoč pri izvajanju umika iz ogroženih objektov ali območij;

Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

Časovnica