Pravilnik o štipendiranju

2267. Pravilnik o štipendiranju

Na podlagi tretjega odstavka 59. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 – odločba US RS, in 69/98) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 in 29/95), izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K O Š T I P E N D I R A N J U

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določajo merila in pogoji za uveljavljanje pravice do republiških in Zoisovih štipendij ter štipendij za brezposelne osebe, vključene v programe izobraževanja, višina štipendij in dodatkov, način izplačevanja štipendij ter posledice, če štipendist svojih obveznosti ne izpolnjuje.

II. REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE

2. člen

(pogoji za pridobitev štipendije)

Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo osebe s statusom dijaka oziroma dijakinje in osebe s statusom študenta oziroma študentke ter udeleženci oziroma udeleženke izobraževanja odraslih, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 4. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo), ki se izobražujejo po dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, če se prijavijo na razpis, ki ga objavi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in izpolnjujejo naslednje pogoje:

-

izpolnjujejo materialne pogoje iz drugega odstavka 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: zakon),

-

ob vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let.

Starost kandidatov, ki prvič vlagajo vlogo za uveljavitev pravice do republiške štipendije, je glede na letnik in izbrani izobraževalni program lahko ustrezno višja.

Kandidat, ki se izobražuje v tujini, lahko uveljavi pravico do republiške štipendije, če v Republiki Slovenije ni ustrezne smeri in stopnje oziroma ustreznega izobraževalnega programa z javno veljavnostjo, ali je izobraževanje v tujini primernejše zaradi bližine izobraževalnega zavoda, kandidat pa ima stalno prebivališče na območju Republike Slovenije.

3. člen

(kandidat, ki ne more pridobiti štipendije)

Pravice do republiške štipendije ne more uveljaviti kandidat, ki:

-

je v delovnem razmerju, ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu,

-

je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije,

-

je lastnik ali solastnik gospodarske družbe, v kateri je dobiček iz poslovanja, brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, glede na kandidatov poslovni delež, v zadnjem koledarskem letu pred prijavo na razpis za dodelitev štipendije, presegal letni znesek zajamčenega nadomestila plače za to leto,

-

prejema drugo štipendijo ali je pridobil posojilo za študij iz 58.a člena zakona,

-

je pridobil finančno ali materialno pomoč za šolanje iz javnih ali zasebnih virov najmanj v višini enoletnega zneska osnovne republiške štipendije.

4. člen

(ugotavljanje dohodka na družinskega člana)

Pri ugotavljanju pogojev iz drugega odstavka 56. člena zakona se dohodek na družinskega člana po tem pravilniku izračuna iz vsote vseh njihovih bruto dohodkov in osebnih prejemkov, ki so vir dohodnine na podlagi Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 - v nadaljnjem besedilu: zakon o dohodnini), kot tudi njihovi neobdavčljivi dohodki in osebni prejemki, razen prejemkov iz 19. člena in prejemkov od 20. do 32. člena zakona o dohodnini, ki so oproščeni plačila dohodnine. Prejemki od občasnih in začasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih agencij, se upoštevajo v skladu s posebno osebno olajšavo, določeno v zakonu o dohodnini.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se v dohodek kandidatove družine po tem pravilniku vštevajo prejemki iz 9. točke 20 člena, 1. točke 29. člena in 4. točke 31. člena zakona o dohodnini.

Dohodek, pri katerem je v skladu z zakonom o dohodnini osnova za davek znižana za normirane ali dejanske stroške, se upošteva dohodek s tem znižanjem.

5. člen

(upoštevanje pokojnin)

V dohodek kandidatove družine se vštevajo pokojnine in nadomestila v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter osebni prejemki in katastrski dohodek, ne glede na to, ali je zavarovanec zavezanec za plačevanje dohodnine.

6. člen

(upoštevanje preživnin)

V dohodek kandidatove družine se vštevajo tudi prejete preživnine in nadomestila preživnine, do katerih so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova, od dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine, ki jih plačuje družinski član, v višini izvršljivega pravnega naslova.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje oziroma je ne plačuje redno in je preživninski upravičenec predlagal uvedbo izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču. Prav tako se preživnina ne všteva v dohodek družine oziroma se od dohodka družine ne odšteje, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti.

Podatke o prejetih preživninah oziroma o prejetih nadomestilih preživnine in o preživninskih obveznostih, ki jih plačuje član kandidatove družine, posreduje zavodu pristojni Center za socialno delo.

7. člen

(upoštevanje rejništva)

Pri ugotavljanju materialnih pogojev za kandidata v rejništvu se kot dohodek na družinskega člana upošteva višina pripadajočih materialnih stroškov za otroka, kot jih določi minister, pristojen za družino, v skladu z zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02).

Če starši kandidata iz prejšnjega odstavka prispevajo rejnino v celoti, se upošteva dohodek na družinskega člana matične družine kandidata, v skladu s 4. členom tega pravilnika.

8. člen

(upoštevanje dohodka od dejavnosti)

Kot dohodek iz dejavnosti, pri kateri se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se šteje davčna osnova iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, povečana za odmerjene prispevke za socialno varnost za socialno varnost družinskega člana, ki opravlja dejavnost.

Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, katerim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz sredstev državnega proračuna, se dohodek poveča za plačane prispevke.

11. člen

(opredelitev družinskih članov)

Za družinske člane se po tem pravilniku štejejo kandidat za štipendijo in osebe, ki so z njim v razmerju:

-

očeta, matere ali zakonca oziroma osebe, s katero oče ali mati živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

-

osebe, s katero oseba iz prejšnje alineje živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

-

otroka in pastorka, ki so jih osebe iz prve ali druge alineje dolžne preživljati po zakonu.

Če je kandidat sklenil zakonsko zvezo ali živi v skupnosti iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo:

-

zakonec oziroma oseba, s katero kandidat živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

-

oseba, s katero kandidat živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

-

otroci in pastorki, ki so jih kandidat ali oseba iz prve ali druge alineje dolžni preživljati po zakonu.

11.a člen

(osebe, ki se ne štejejo za družinske člane)

Za družinske člane se ne štejejo:

-

zakonec, ki ni več dejansko povezan z družino (na primer zakonec, ki ne živi več z družino, ker se je začel postopek za razvezo zakonske zveze),

-

otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, niso bili dodeljeni v vzgojo in varstvo kandidatu ali osebi, s katero kandidat živi najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

-

otroci in pastorki, ki se poročijo ali živijo v skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka,

-

osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu in so v celoti oproščene plačila storitve.

Povezanost z družino iz prve alineje prejšnjega odstavka ugotavlja center za socialno delo.

12. člen

(upoštevanje posebnih družinskih ali osebnih stanj)

Pri kandidatih iz enoroditeljskih družin se pri izračunavanju dohodka na družinskega člana za prvega družinskega člana prišteje 0,50 družinskega člana, za vsakega naslednjega pa še po 0,25 družinskega člana.

Pri kandidatih brez staršev se pri izračunavanju dohodka na družinskega člana za prvega družinskega člana prišteje še en družinski član in za vsakega naslednjega člana še po 0,50 družinskega člana.

V primeru kandidata ali družinskega člana s posebnimi potrebami zaradi težje ali težke duševne ali telesne okvare, se prišteje še en družinski član razen, če je v institucionalnem varstvu in mu je najmanj 80% stroškov oskrbe zagotovljeno iz sredstev proračuna RS.

13. člen

(višina osnovne republiške štipendije)

Višina osnovne republiške štipendije po tem pravilniku znaša 14% zajamčene plače za vajence in dijake in 21% zajamčene plače za študente.

14. člen

(zvišanje štipendije glede na stopnjo in letnik izobraževanja)

Osnovna republiška štipendija se v vsakem naslednjem letniku zviša za 1% zajamčene plače.

14.a člen

(dodatek na smer študija)

Osnovna republiška štipendija se zviša za izobraževanje po programih nižjega poklicnega in srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja na področjih: živilstvo, elektrotehnika in računalništvo, gradbeništvo, lesarstvo, strojništvo in obdelava kovin ter gostinstvo.

Osnovna republiška štipendija se zviša za izobraževanje po študijskih programih prve in druge stopnji po zakonih, ki urejajo višje in visoko šolstvo na področjih: biologija in lesarstvo, elektrotehnika, računalništvo, informatika, telekomunikacije, farmacija, laboratorijska biomedicina, gradbeništvo, geodezija, rudarstvo, geotehnologija, kemija in biokemija, matematika in fizika, strojništvo, medicina, dentalna medicina, zdravstvena nega, babištvo, delovna terapija, fizioterapija, radiologija, bibliotekarstvo, družbena informatika in pedagoških študijskih programih: razredni pouk, matematika in fizika, matematika in tehnična vzgoja oziroma proizvodnjo tehnična vzgoja, matematika in računalništvo, angleški in nemški jezik, specialna in rehabilitacijska pedagogika (defektologija), glasbena pedagogika in instrumenti.

Zvišanje znaša za izobraževanje po programih iz prvega odstavka tega člena 10% zajamčene plače, za izobraževanje po programih iz prejšnjega odstavka pa 5% zajamčene plače. Zvišanje štipendije pripada štipendistu do zaključka izobraževanja po posameznem programu.

15. člen

(zvišanje štipendije glede na dohodek na družinskega člana)

Štipendija, ugotovljena po 14. členu tega pravilnika se zviša tudi glede na višino letnega dohodka na družinskega člana štipendista v preteklem koledarskem letu, v primerjavi z letnim zneskom zajamčene plače za to leto:

-----------------------------------------------------------------------
             Dohodek na družinskega      Zvišanje štipendije
           člana (v % zajamčene plače) (v % od zajamčene plače)
Dohodkovni   Izhodiščna            Najvišja     Izhodiščna     Najvišja
razred       vrednost              vrednost     stopnja        stopnja
1            2                            3     4              5
-----------------------------------------------------------------------
I.           do 70%                     18%
II.          nad 70% do vključno        80%     od 15%         do 18%
III.         nad 80% do vključno        90%     od 12%         do 15%
IV.          nad 90% do vključno       100%     od 9%          do 12%
V.           nad 100% do vključno      110%     od 6%          do 9%
VI.          nad 110% do vključno      120%     od 3%          do 6%
VII.         nad 120% do vključno      130%     od 0%          do 3%
VIII.        nad 130%                     0
-----------------------------------------------------------------------

Pri zvišanju štipendije za II. do vključno VII. dohodkovni razred iz lestvice v prejšnjem odstavku, se izhodiščni stopnji zvišanja (stolpec 4) prišteje še razlika med najvišjo vrednostjo dohodkovnega razreda (stolpec 3) in dejanskim dohodkom na družinskega člana, izraženem v odstotku od zajamčene plače, pomnožena s faktorjem 0,3.

16. člen

(zvišanje štipendije za štipendiste s posebnimi potrebami)

Štipendistu s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti, se štipendija zviša še za 20% zajamčene plače.

17. člen

(dodatek za izobraževanje izven stalnega prebivališča)

Štipendistu, ki se izobražuje izven kraja stalnega prebivališča pripada dodatek k štipendiji:

-

za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 40% zajamčene plače, ali

-

za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu glede na oddaljenost v km od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje:

-

do 10 km v višini 19%,
    11 do 20 km v višini 28%,
    21 do 30 km v višini 35%,
    31 do 40 km v višini 38% ter
    41 in več km v višini 40% zajamčene plače,

Dodatek k štipendiji iz prve alinee prejšnjega odstavka ne pripada štipendistu v institucionalnem varstvu, kateremu je zagotovljeno najmanj 80% stroškov oskrbe iz sredstev državnega proračuna, razen rejencu ali otroku brez staršev.

18. člen

(dodatek glede na uspeh)

Štipendisti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka k štipendiji za uspeh, kot sledi:

-

dijaki in vajenci; za prav dober uspeh 7% in za odličen uspeh 13% zajamčene plače,

-

študentje s povprečno oceno:

nad 7,7 do vključno 8,0          7%,
nad 8,0 do vključno 8,3          10%,
nad 8,3 do vključno 8,6          13%,
nad 8,6 do vključno 8,9          16%,
nad 8,9                                   19% zajamčene plače.

Pri študentih se uspeh ugotavlja tako, da se izračuna povprečje številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu.

Pravilnik o štipendiranju

Časovnica