Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike...

19. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BCAIDO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KANADE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BCAIDO)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BCAIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. marca 2001.

001-22-26/01

Ljubljana, dne 12. marca 2001

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KANADE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BCAIDO)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisana v Ljubljani 15. septembra 2000.

2. člen

Konvencija se v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

K O N V E N C I J A MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KANADE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA

Vlada Republike Slovenije in Vlada Kanade

sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,

sporazumeli, kot sledi:

1. člen

OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. člen

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu Slovenije in v imenu Kanade ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, ter davki od povečanja premoženja.

3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so:

a)

za Republiko Slovenijo:

i)

davek od dobička pravnih oseb;

ii)

davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja in dohodkom iz nepremičnin in premičnin

(v nadaljevanju “slovenski davek”).

b)

za Kanado:

davki, ki jih uvede vlada Kanade po Zakonu o davku od dohodka

(v nadaljevanju “kanadski davek”);

4. Ta konvencija se uporablja tudi za kakršnekoli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k davkom iz tretjega odstavka ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o kakršnihkoli pomembnih spremembah svoje davčne zakonodaje.

3. člen

SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV

1. Za namene te konvencije, razen če sobesedilo zahteva drugače:

a)

izraz “Kanada”, uporabljen v zemljepisnem smislu, pomeni ozemlje Kanade, vključno:

i)

s katerimkoli območjem zunaj teritorialnega morja Kanade, ki je v skladu z mednarodnim pravom in kanadskimi zakoni območje, na katerem lahko Kanada izvaja pravice v zvezi z morskim dnom in njegovim podzemljem ter njunim naravnim bogastvom;

ii)

z morjem in zračnim prostorom nad vsakim območjem iz pododstavka i) v zvezi s kakršnokoli dejavnostjo, ki se izvaja v zvezi z iskanjem ali izkoriščanjem v njem omenjenega naravnega bogastva;

b)

izraz “Slovenija” pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v zemljepisnem smislu, ozemlje Republike Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom in njegovim podzemljem ob teritorialnem morju Republike Slovenije, če Republika Slovenija lahko izvaja svoje suverene pravice in jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;

c)

izraza “država pogodbenica” in “druga država pogodbenica” pomenita, kot zahteva sobesedilo, Kanado ali Slovenijo;

d)

izraza “podjetje države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

e)

izraz “oseba” vključuje posameznika, družbo in katerokoli drugo telo, ki združuje več oseb, in za Kanado izraz vključuje tudi sklad;

f)

izraz “družba” pomeni katerokoli korporacijo ali katerikoli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

g)

izraz “pristojni organ” pomeni:

i) za Kanado ministra za državne prihodke ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

ii) za Slovenijo Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva;

h) izraz “državljan” pomeni:

i)

kateregakoli posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;

ii)

katerokoli pravno osebo, osebno družbo in združenje, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici;

i)

izraz “mednarodni promet” pomeni kakršenkoli prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če ladja ali letalo opravlja prevoz samo med kraji v drugi državi pogodbenici.

2. Kadarkoli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima katerikoli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja.

4. člen

REZIDENT

1. Za namene te konvencije izraz “rezident države pogodbenice” pomeni:

a)

katerokoli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave, kraja ustanovitve ali kateregakoli drugega podobnega merila;

b)

tisto državo ali njeno politično enoto ali lokalno oblast ali katerokoli agencijo ali institucijo take države, enote ali oblasti.

2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se status posameznika določi na naslednji način:

a)

posameznik se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima posameznik na razpolago stalno prebivališče v obeh državah, se posameznik šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se posameznik šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima posameznik običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se posameznik šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

d)

če je posameznik državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka družba rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je samo rezident države, katere državljan je.

4. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik ali družba, rezident obeh držav pogodbenic, si pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom prizadevata rešiti vprašanje in določiti način uporabe konvencije za to osebo.

5. člen

STALNA POSLOVNA ENOTA

1. Za namene te konvencije izraz “stalna poslovna enota” pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

2. Izraz “stalna poslovna enota” še posebej vključuje:

a)

sedež uprave;

b)

podružnico;

c)

pisarno;

d)

tovarno;

e)

delavnico in

f)

rudnik, naftno ali plinsko nahajališče, kamnolom ali katerikoli drug kraj, kjer iščejo ali izkoriščajo naravno bogastvo.

3. Izraz “stalna poslovna enota” zajema tudi:

a)

gradbišče ali projekt gradnje, montaže ali sestavljanja ali s tem povezane dejavnosti nadzora, ampak samo če tako gradbišče, projekt ali dejavnosti trajajo več kot dvanajst mesecev,

b)

storitve, vključno s svetovalnimi storitvami, ki jih zagotavlja podjetje države pogodbenice prek svojih uslužbencev ali drugega osebja v drugi državi pogodbenici, vendar samo, kadar take dejavnosti (za iste ali sorodne projekte) trajajo s prekinitvami ali brez njih več kot devet mesecev v kateremkoli obdobju dvanajstih mesecev.

4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota” ne vključuje:

a)

uporabe prostorov samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave;

c)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen predelave s strani drugega podjetja;

d)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen nakupa dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranja informacij za podjetje;

e)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za namen oglaševanja, za zagotavljanje informacij, za znanstvene raziskave ali za podobne dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave za podjetje;

f)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a) do e), pod pogojem, da je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.

5. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi s katerimikoli dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če so dejavnosti take osebe omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.

6. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali kateregakoli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, pod pogojem, da te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.

7. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.

6. člen

DOHODEK IZ NEPREMIČNIN

1. Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

2. Za namene te konvencije ima izraz “nepremičnine” pomen, ki ga ima za namene ustrezne davčne zakonodaje države pogodbenice, v kateri je zadevna nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere veljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rud, virov ter drugega naravnega bogastva. Ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.

3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, oddajanjem v najem ali vsako drugo obliko uporabe nepremičnine, in za dohodek iz odtujitve take nepremičnine.

Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BCAIDO)

Časovnica