Uredba o obrambnih načrtih

463. Uredba o obrambnih načrtih

Na podlagi tretjega odstavka 69. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97 – ZObr-A, 87/97 – ZObr-B, 13/98 – odl. US, 30/00 – odl. US, 87/91 – ZMatD, 47/02 – ZObr-C, 67/02, 110/02 – ZGO-1 in 97/03 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o obrambnih načrtih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S to uredbo se določajo nosilci, postopek in podlage za izdelavo, vsebina obrambnih načrtov in naloge upraviteljev obrambnih načrtov.

2. člen

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.

Obrambni načrt je celota organizacijskih, kadrovskih, materialnih in drugih rešitev, s katerimi se zagotavlja postopen, organiziran in usklajen prehod na delovanje v izrednem in vojnem stanju, načrtuje opravljanje določenih nalog oziroma proizvodnje in storitev v času izvajanja mobilizacije in v vojnem stanju ter določa organizacijo in način dela, tako da se zagotovi nepretrgano opravljanje dejavnosti organa oziroma organizacije. Obrambni načrti morajo biti izdelani tako, da omogočajo uporabo načrtovanih rešitev tudi ob krizah.

2.

Materialna in zdravstvena oskrba je del gospodarske obrambe, s katero se na podlagi izkazanih oziroma ocenjenih potreb zagotavlja oskrba Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in drugih obrambnih potreb v vojni.

3.

Podpora države gostiteljice je civilna in vojaška pomoč v miru, ob krizah, izrednem stanju in v vojni, ki jo Republika Slovenija kot država gostiteljica nudi zavezniškim silam in organizacijam, ki se nahajajo na ozemlju, v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju ali zračnem prostoru Republike Slovenije, na teh območjih delujejo ali jih prečkajo.

4.

Kriza je, od človeka povzročeno, časovno omejeno stanje, dogodek ali proces v državi ali zunaj nje, ki lahko resno ogrozi nacionalno varnost oziroma povzroči nastanek izrednega stanja, ni pa ga mogoče obvladati z običajnimi sredstvi, ampak je za zagotavljanje nacionalne varnosti treba angažirati mehanizme kriznega upravljanja.

5.

Krizno upravljanje je enoten sistem organizacije, postopkov, aktivnosti in ukrepov kriznega upravljanja z namenom učinkovitega obvladovanja krize.

6.

Civilno krizno načrtovanje je skupek aktivnosti za zaščito države pred učinki v nacionalnem in mednarodnem okolju, s katerimi se zagotavlja organizirano sodelovanje med obrambnim in varnostnim sistemom ter sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

II. NOSILCI IZDELAVE OBRAMBNIH NAČRTOV

3. člen

(1)

Obrambne načrte po tej uredbi izdelujejo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrstva, Banka Slovenije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje, Slovenska obveščevalno varnostna agencija, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo in Center Vlade Republike Slovenije za informatiko (v nadaljnjem besedilu: vladne službe), upravne enote, občine in pokrajine ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, s katerimi je sklenjena pogodba za opravljanje proizvodnje in storitev v vojnem stanju.

(2)

Vladne službe, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, v izrednem in vojnem stanju nadaljujejo z delom v skladu z odločitvami vlade.

(3)

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki niso zajete v prvem odstavku tega člena ter javna podjetja, zavodi in druge organizacije, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost, v izrednem in vojnem stanju nadaljujejo z delom in opravljajo svoje naloge v skladu z aktom o ustanovitvi in predpisi, pri čemer upoštevajo tudi odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi. Načrtovati morajo tudi opravljanje dodatnih nalog, če jim jih določijo pristojni državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti. Za opravljanje teh nalog izdelajo obrambne načrte.

4. člen

(1)

Obrambni načrt vlade in načrt psihološke obrambe sprejema vlada, ostale obrambne načrte pa vodje priprav civilne obrambe, če s predpisi ni drugače določeno. Obrambni načrt vlade hrani Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretariat vlade) načrt psihološke obrambe hrani Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje (v nadaljnjem besedilu: urad vlade za informiranje).

(2)

Generalštab Slovenske vojske izdeluje in hrani načrt uporabe Slovenske vojske. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo in predpisi o izdelavi načrtov zaščite in reševanja izdeluje in hrani načrt Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije. Vsebino načrta uporabe Slovenske vojske določi minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister).

III. PODLAGE ZA IZDELAVO OBRAMBNIH NAČRTOV

5. člen

(1)

Vlada, ministrstva in Banka Slovenije izdelajo obrambne načrte na podlagi ocene ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni ter razpoložljivih ocen, analiz in študij za dejavnosti iz njihove pristojnosti.

(2)

Generalni sekretariat vlade in vladne službe izdelajo obrambne načrte na podlagi akta o ustanovitvi in usmeritev vlade. Obrambni načrt generalnega sekretariata vlade obsega tudi dokumente o zagotavljanju pogojev za delo vlade v vojnem stanju.

(3)

Upravne enote ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, morajo pri izdelavi obrambnih načrtov upoštevati usmeritve pristojnih ministrstev.

(4)

Drugi nosilci izdelave obrambnih načrtov morajo pri izdelavi obrambnih načrtov upoštevati pogodbe, naloge ali usmeritve pristojnih državnih organov.

IV. VSEBINA OBRAMBNIH NAČRTOV

1. Dokumenti in sestavine obrambnih načrtov

6. člen

Obrambni načrt vlade obsega dokumente o organizaciji in načinu dela vlade v vojni.

7. člen

(1)

V obrambnih načrtih ministrstev, pristojnih za zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, gospodarstvo, promet, informacijsko družbo, okolje, prostor in energijo ter zdravje in gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, se načrtuje:

-

priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost,

-

mobilizacija,

-

opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti.

(2)

V ministrstvih, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, upravnih enotah in Banki Slovenije, se načrtuje:

-

priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost,

-

mobilizacija v delu, ki se nanaša na razporeditev potrebnih delavcev za opravljanje nalog v vojni,

-

opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti.

(3)

V organih iz prejšnjega odstavka se ob poslabšanju varnostnih razmer, po odločitvi vlade, dokumenti o mobilizaciji izdelajo v celoti.

8. člen

V obrambnem načrtu Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) se načrtuje tudi:

-

zagotavljanje pogojev za delo predsednika Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednika republike), vlade in Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) v vojni, ki jih skladno s predpisi ne zagotavljajo njihove strokovne službe in drugi organi,

-

delovanje upravnih zvez, v skladu s predpisi,

-

izvajanje zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma opravljanje nadomestne civilne službe in obvezno služenje v rezervni sestavi ob ponovni uvedbi izvajanja vseh sestavin vojaške dolžnosti v skladu z zakonom.

9. člen

(1)

V obrambnih načrtih, ki jih izdelujejo generalni sekretariat vlade in vladne službe ter občine in pokrajine se načrtuje:

-

mobilizacija,

-

opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti.

(2)

Po sklepu vlade generalni sekretariat vlade in določene vladne službe načrtujejo tudi priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost.

(3)

Urad vlade za informiranje organizira tudi izdelavo načrta psihološke obrambe, ki obsega:

-

priprave za izvajanje določenih ukrepov za pripravljenost,

-

rešitve za vodenje in koordinacijo psihološke obrambe,

-

dejavnost ključnih izvajalcev psihološke obrambe,

-

ukrepe informiranja in propagande za krepitev obrambne zavesti.

(4)

Občine in pokrajine v svojih obrambnih načrtih načrtujejo ukrepe in rešitve za opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti v vojni ter potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem civilne obrambe v vojnem stanju, če jih je nanje prenesla država.

10. člen

V obrambnih načrtih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki v vojnem stanju opravljajo proizvodnjo in storitve v obsegu, določenem s pogodbo, oziroma v obrambnih načrtih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter javnih podjetij, zavodov in drugih organizacij, ki jih ustanovi država ali lokalna skupnost in so jim določene naloge za delo v vojnem stanju, se načrtuje:

-

organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za uresničevanje pogodbenih obveznosti ali nalog,

-

mobilizacija.

2. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost

11. člen

(1)

Vlada določi obseg in vrsto priprav za izvajanje ukrepov za pripravljenost, ki jih načrtujejo Slovenska vojska, ministrstva, generalni sekretariat vlade in vladne službe, upravne enote, Banka Slovenije, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije in gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo.

(2)

Če je za uveljavitev posameznega ukrepa za pripravljenost potrebno sprejeti ali spremeniti predpis, priprave obsegajo tudi izdelavo predloga predpisa ali njegovih sprememb.

(3)

Dokumenti, ki določajo priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost, obsegajo:

-

opomnik,

-

dokumente za posredovanje odločitev o izvajanju ukrepov za pripravljenost,

-

pregled ukrepov za pripravljenost in njihovo razdelavo,

Uredba o obrambnih načrtih

Časovnica