Nalaganje dokumenta...
Program priprave državnega lokacijskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 86-3725/2006, stran 9304 DATUM OBJAVE: 11.8.2006
VELJAVNOST: od 11.8.2006 do 30.12.2021 / UPORABA: od 11.8.2006 do 30.12.2021
RS 86-3725/2006
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
3725. Program priprave državnega lokacijskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru
državnega lokacijskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru
I
Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Koprsko pristanišče presega pomen Kopra, Obalno-Kraške regije in Slovenije, ker je eksplicitno omenjeno v dokumentih Evropske unije (TINA report) kot ena od vstopnih točk V. panevropskega koridorja z navezavo na morski prometni koridor. Evropski dokumenti govorijo o spodbujanju intermodalnih transportnih verig, kjer imajo pristanišča najpomembnejšo oziroma ključno vlogo. Koprsko pristanišče je največje intermodalno vozlišče pri nas, ki povezuje morski prometni koridor s V. panevropskim koridorjem. Zaradi vse večje preusmeritve blaga s cest na pomorske avtoceste je treba zagotoviti pravočasno in konsistentno rast trgovskega pristanišča v Kopru.
Preiti je treba od ekstenzivne izrabe prostora na bolj intenzivno oziroma specializirano gradnjo in prestrukturiranje, ki bosta hkrati reševala tudi ekološka vprašanja. Zaradi spremembe strukture pretovora so potrebna vlaganja v nove pretovorne in skladiščne površine. Tovorne ladje so vse večje, kar zahteva ustrezno prilagoditev operativnih obal in celotne pristaniške infrastrukture ter pripadajočih tehnologij.
Koprsko pristanišče – luka Koper leži v bližini gosto poseljenega območja, ki ga predstavljajo mesto Koper, Ankaran ter druga naselja, ki se nizajo v njegovem zaledju. Nadaljnji prostorski razvoj pristanišča v Kopru je ob manjših dograditvah na že obstoječih terminalih mogoče usmeriti predvsem v podaljšanje operativnih obal pomolov I in II ter v ureditev pomola III, vključno z območjem med pristaniščem in ankaransko obalo z zeleno in vodno ločnico ter območjem vojaškega pristana in z dograditvijo potrebne infrastrukture za potniško pristanišče na območju mesta Koper.
Na območju koprskega pristanišča se opravljajo raznolike dejavnosti, katerih sinergijski vpliv je lahko zelo problematičen, tako za dejavnosti same kot za dejavnosti na sosednjih območjih. Zaradi racionalne rabe prostora in ustreznosti razmestitve dejavnosti tako tam, kjer se dejavnosti že izvajajo, kot tudi v povezavi z načrtovanimi je treba celovito urejati območje mednarodnega pristanišča Koper ter stičnih točk oziroma stikov z drugimi območji (centralne dejavnosti, stanovanjska območja, območja, namenjena turizmu, zavarovana območja).
Minister za promet je z dopisom št. 3731 – 1/2006/1 dne 13. 4. 2006 podal pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
Pobuda je dokumentirana z grafičnim prikazom predvidenih ureditev na območju koprskega pristanišča z obrazložitvijo.
Pobuda je utemeljena v:
-
Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
-
Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05),
-
Načrtu razvojnih programov 2006–2010 za leti 2006 in 2007, proračunski porabniki 2412 Uprava RS za pomorstvo, 1305 Vodni promet in infrastruktura, 13052403 Pristaniška infrastruktura (Uradni list RS, št. 116/05).
II
Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Z državnim lokacijskim načrtom se ureja izgradnja pristaniške infrastrukture. Načrtovanje dejavnosti v prostoru temelji na podlagi obstoječe osnovne strukture pristanišča, ki jo predstavljajo posamezni funkcionalni sklopi, povezani z infrastrukturnim omrežjem. Predvidene ureditve po posameznih funkcionalnih sklopih so:
-
vzpostavitev potniškega pristanišča s potrebno infrastrukturo,
-
dopolnitev in razširitev dejavnosti na pomolu I in II z izgradnjo pristaniške infrastrukture in podaljšanjem operativnih obal,
-
izgradnja večnamenskega terminala na pomolu III,
-
nov vhod v pristanišče Koper pri Srminu.
Vse ureditve se načrtujejo na območju Mestne občine Koper.
Dne 20. 7. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu Zakon o urejanju prostora), sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da bi se pridobili in uskladili priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil s prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
-
prouči možnost podaljšanja operativnih obal v smeri kopnega (proti vzhodu);
-
uredi stično območje med pristaniščem in mestnim jedrom glede na značaj in potrebe mesta Koper;
-
uredi stično območje med pristaniščem in Ankaranom kot turistično bivalno okolje;
-
uredi celotno območje znotraj cestne zanke med ankaransko in srminsko vpadnico, kjer je predviden kamionski terminal;
-
prouči možnost ureditve operativne obale za druge uporabnike (spust večjih plovil v morje, služba za varstvo morja in drugo);
-
prouči možnost opustitve rabe parcele na zahodni strani predvidene ankaranske vpadnice, ki prometno in funkcijsko ni povezana z območjem pristanišča;
-
v območje, namenjeno potniškemu pristanišču, vključijo vse površine, ki so potrebne za delovanje tega pristanišča, in meja mednarodnega pristanišča (tako potniškega kot trgovskega) postavi tako, da ostaja odprt dostop mesta do morja;
-
izdela prometna preveritev dostopnih cest do potniškega pristanišča;
-
prouči možnost širitve pristanišča znotraj obstoječega območja z večjo izrabo obstoječih kapacitet.
Druge pripombe ne vplivajo na vsebino programa priprave in bodo smiselno upoštevane v nadaljnjih fazah priprave DLN.
III
Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Luka Koper (v nadaljnjem besedilu naročnik), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točke VI.1 in točke VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev sta Republika Slovenija in koncesionar oziroma najemnik pristanišča za mednarodni javni promet v Kopru, Luka Koper, d. d., v eni od oblik zasebno-javnega investicijskega partnerstva z združevanjem sredstev iz državnega proračuna pri pristojnem proračunskem uporabniku, Upravi RS za pomorstvo, sredstev iz evropskih kohezijskih skladov in skladov TEN-T ter sredstev zasebnih vlagateljev (Luka Koper, d. d., in strateški partnerji). Republika Slovenija in evropski kohezijski skladi in skladi TEN-T investirajo v nepremičninski del pristaniške infrastrukture, zasebni vlagatelji pa v premični del pristaniške infrastrukture.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP DP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.
IV
Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1
Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1.
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Koper,
3.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4.
Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5.
Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
7.
Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,
8.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
9.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
10.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
11.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
13.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
14.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
15.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
16.
Zavod za ribištvo Slovenije,
17.
Zavod za gozdove Slovenije,
18.
DARS, d. d., Ljubljana,