Nalaganje dokumenta...
Program priprave državnega lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 40-1775/2006, stran 4339 DATUM OBJAVE: 14.4.2006
VELJAVNOST: od 14.4.2006 do 30.12.2021 / UPORABA: od 14.4.2006 do 30.12.2021
RS 40-1775/2006
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
1775. Program priprave državnega lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor
P R O G R A M P R I P R A V E državnega lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Zaradi pomembnosti, zahtevnosti in celovitosti problematike sta oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov v Pomurju uvrščena med prednostne naloge v programu izvajanja projektov državne infrastrukture, projekt pa je tudi med tistimi, ki jih bo financirala Evropska unija iz kohezijskih skladov.
Oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo v Pomurju je precej pod doseženo ravnijo v slovenskem prostoru ter predstavlja zdravstveni in socialni problem. Problematika celovite oskrbe s pitno vodo in varovanja pomurskih vodnih virov je povezana s:
-
pomanjkanjem urejenih javnih vodovodnih sistemov v nekaterih pomurskih občinah (predvsem na območju Goričkega);
-
zagotavljanjem zadostne količine pitne vode;
-
zagotavljanjem zahtevane kakovosti vode iz nekaterih virov (predvsem povišani nitrati in pesticidi na Apaškem polju ter delu Prekmurskega polja; sporna mikrobiološka kakovost vode manjših in manj zavarovanih zajetij);
-
neustrezno organizacijo upravljanja javnih vodovodnih sistemov (pomanjkanje strokovnega osebja in sredstev za zaposlovanje, oskrba s pitno vodo pa ne dosega ali vse teže dosega sodobne standarde).
Glede na navedene probleme je Pomurje veliko deficitarno območje v Sloveniji.
Minister za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: minister pobudnik) je z dopisom št. 402-00-21/2004 z dne 10. januarja 2006 dal pobudo za začetek postopka izdelave državnega lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov v Pomurju. Pobuda je obrazložena in z gradivoma "Dolgoročna študija ureditve prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Pomurja – mapa I in mapa II", ki jo je avgusta 2005 izdelal IEI Maribor, in "Končno recenzijsko poročilo" recenzenta mag. Bibiča z dne 26. avgusta 2005.
Pobuda je utemeljena v:
-
Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
-
Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),
-
Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja (Uradni list RS, št. 2/06).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet državnega lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) je rešitev za celovito, dolgoročno oskrbo prebivalstva s pitno vodo in varovanje pomurskih vodnih virov. Zaradi plitve lege in odvisnosti od padavin ter cilja, da se del prostora sprosti za intenzivno kmetijstvo, je v količinskem, kakovostnem, pa tudi varnostnem pogledu najprimernejša obmurska podzemna voda s preučitvijo možnosti aktivne zaščite podtalnice.
Cilj varne in dolgoročne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov v Pomurju je nasloniti se na manjše število zajetij in zagotoviti nov ključni vodni vir, ki bo steber vodne oskrbe, ter vključiti vodne vire, ki bodo zagotavljali ugodne hidravlične razmere v vodovodnih sistemih.
Za dolgoročno obdobje do leta 2030 je predvidena poraba 150 l/oseba/dan, kar pomeni, da bo v letu 2030 za oskrbo pomurskega prebivalstva s pitno vodo potrebnih 700 l/s vode na dan. Celovita razvojna zasnova te oskrbe za vse Pomurje sloni na postopnem izključevanju vodnih virov, ki se nadomestijo s ključnimi večjimi vodnimi viri. Uvede se skupen regijski vodovodni sistem za Prekmurje in Prlekijo. V sistem celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodih virov v Pomurju je treba: vključiti nova zajetja, količinsko razširiti obstoječe vodne vire, katerih kakovost je ustrezna, in zgraditi tranzitne cevovode s spremljajočimi objekti. Del te kakovostne dolgoročne oskrbe mora zajeti tudi načrt ukrepov v izrednih razmerah.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta se preuči kar najboljša varianta oziroma rešitev dolgoročne oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov v Pomurju (pasivna zaščita). Rešitev je v kombinaciji, ki predvideva povečanje in dodatno zaščito že obstoječih vodnih virov: Podgrad, Segovci, Krog, Gaberje, Mota, Krajna, Lukavci in Dobrovnik; vključitev novih ključnih zajetij: Dokležovje in Vučja vas; ter dodatnih vodnih virov: Hodoš in Velika Polana, ki sta po sedanjih podatkih dovolj kakovostna. Zasnova vodnih zajetij je predvidena v povezavi z reko Muro oziroma obmursko podzemno vodo.
Območje državnega lokacijskega načrta zajema šestindvajset pomurskih občin: devetnajst občin iz Prekmurja (Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Lendava, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Rogaševci, Šalovci, Tišina, Turnišče in Velika Polana) in sedem občin iz Prlekije (Gornja Radgona, Radenci, Križevci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej in Ljutomer).
Dne 7. 3. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco, zato da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta preuči:
-
vodni vir Mala nedelja;
-
vse gradivo, ki ga bodo poslale občine med pridobivanjem smernic, nanašajočih se na vodovodne sisteme (načrtovane ureditve – dokumentacija PGD, PZI in obstoječe stanje – izvedeni projekti).
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila ter recenzij državnega lokacijskega načrta in drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za evropske zadeve in investicije, Einspielerjeva 6, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ki zagotovi sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: investitor).
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, pri katerih se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
IV.1
Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z zagotavljanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1.
Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
2.
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
3.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,
4.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
5.
Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
6.
Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
7.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
8.
Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,
9.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja,
10.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,
11.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
13.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
14.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
15.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
16.
Zavod za ribištvo Slovenije,
17.
Zavod za gozdove Slovenije,
18.
DARS, d. d., Ljubljana,
19.
ELES, d. o. o., Ljubljana,
20.
Elektro Maribor, d. d., Maribor,
21.
Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,
22.
Občina Beltinci in njene gospodarske javne službe,
23.
Občina Cankova in njene gospodarske javne službe,
24.
Občina Črenšovci in njene gospodarske javne službe,
25.
Občina Dobrovnik in njene gospodarske javne službe,
26.
Občina Gornji Petrovci in njene gospodarske javne službe,
27.
Občina Grad in njene gospodarske javne službe,
28.
Občina Hodoš in njene gospodarske javne službe,
29.
Občina Kobilje in njene gospodarske javne službe,
30.
Občina Kuzma in njene gospodarske javne službe,
31.
Občina Lendava in njene gospodarske javne službe,
32.
Občina Moravske Toplice in njene gospodarske javne službe,
33.
Občina Murska Sobota in njene gospodarske javne službe,