Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic

5655. Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic

Na podlagi 2. točke 129. člena in 194. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o izračunu kapitala bank in hranilnic

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina sklepa)

(1)

Ta sklep podrobneje določa sestavine in lastnosti, razmerja in omejitve ter odbitne postavke pri izračunu kapitala banke oziroma hranilnice (v nadaljevanju: banke) in opredeljuje minimalni kapital banke.

(2)

Podlago za izračun kapitala in minimalnega kapitala banke predstavljajo računovodski izkazi banke, ki so sestavljeni skladno s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 64/05 in 45/06).

(3)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

2. člen

(Opredelitev pojmov)

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:

(a)

zavarovalnica, pozavarovalnica in družba za upravljanje v tretjem odstavku 5. člena,

(b)

kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,

(c)

finančna institucija v prvem odstavku 15. člena,

(d)

pokojninska družba v tretjem odstavku 15. člena,

(e)

zavarovalni holding v četrtem odstavku 16. člena,

(f)

kvalificirani delež v 23. členu,

(g)

udeležba v 24. členu.

(2)

Za namen tega sklepa "uprava banke" pomeni upravo v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma izvršne direktorje upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke.

3. člen

(Kapital)

(1)

Kapital banke se glede na svoje lastnosti in v tem sklepu zahtevane pogoje deli na tri kategorije:

(a)

temeljni kapital,

(b)

dodatni kapital I,

(c)

dodatni kapital II.

(2)

Kapital banke se izračuna kot vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II, pri čemer je potrebno v skladu s tem sklepom upoštevati:

(a)

odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala;

(b)

razmerja med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala;

(c)

namen posameznih kategorij kapitala.

4. člen

(Minimalni kapital)

Kapital banke mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:

(a)

zneska 5.000.000 eurov po 42. členu ZBan-1 oziroma v primeru hranilnice 1.000.000 eurov po 382. členu ZBan-1;

(b)

seštevka kapitalskih zahtev po prvem odstavku 136. člena ZBan-1.

5. člen

(Uporaba kapitala in razmerja ter omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala)

(1)

Temeljni kapital in dodatni kapital I se lahko uporabita za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditna, operativna ter tržna tveganja. Dodatni kapital II se lahko uporabi samo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalskih zahtev za tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke.

(2)

Banka mora stalno izpolnjevati naslednja razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala:

(a)

dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala;

(b)

vsota navadnih delnic in kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami, ter postavk rezerv in zadržanih dobičkov iz 8. člena tega sklepa, zmanjšana za odbitne postavke temeljnega kapitala iz 12. člena tega sklepa, mora biti večja od vsote preostalih sestavin temeljnega kapitala;

(c)

vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme presegati 50% temeljnega kapitala;

(d)

vsota postavk iz točke (a) in (b) 8. člena, zmanjšana za odbitne postavke iz 12. člena tega sklepa, mora vedno zadostovati za pokrivanje najmanj polovice (50%) zneska kapitalskih zahtev iz točke (b) 4. člena tega sklepa;

(e)

vsota podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne sme presegati 150% zneska temeljnega kapitala, zmanjšanega za odbitne postavke iz 22. člena tega sklepa, ki ni bil porabljen za pokrivanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, operativno tveganje, tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke (v nadaljevanju: prosti temeljni kapital);

(f)

banka lahko omejitev iz točke (e) tega odstavka tudi presega, vendar le, če vsota dodatnega kapitala I in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II, ne presega 250% prostega temeljnega kapitala. V tem primeru mora banka predhodno obvestiti Banko Slovenije;

(g)

skupni znesek inovativnih instrumentov, ki se lahko vključi med sestavine temeljnega kapitala, nikoli ne sme presegati 15% temeljnega kapitala.

Če se pozneje med trajanjem inovativnih instrumentov pojavi njihov presežek nad omejitvijo iz prvega odstavka te točke, se znesek presežka lahko vključi med sestavine dodatnega kapitala I, vendar morajo biti ob tem izpolnjene vse zahteve oziroma omejitve za vključitev v dodatni kapital I. O vseh premikih inovativnih instrumentov iz temeljnega v dodatni kapital I in obratno mora banka predložiti obvestilo Banki Slovenije skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del Sklepa o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o poročanju).

(3)

Morebitni presežki posameznih kategorij oziroma sestavin kapitala banke nad omejitvami iz drugega odstavka tega člena se ne smejo upoštevati pri izračunu kapitala, razen če v tem sklepu ni drugače določeno.

6. člen

(Dovoljenje za preseganje predpisanih razmerij med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala)

(1)

Banka lahko omejitve razmerij med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala, ki so predpisane v točkah (a) in (c) drugega odstavka 5. člena tega sklepa, prekorači samo, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) pri banki so podane izjemne okoliščine, ki bodo trajale le začasno;

(b) začasno prekoračenje zadevnega razmerja med posameznimi sestavinami kapitala ne sme vplivati na strategijo upravljanja s kapitalom banke, ki po prenehanju izjemnih okoliščin iz točke (a) tega odstavka in na podlagi realnih predpostavk predvideva izpolnjevanje minimalnega kapitala, brez preseganja predpisanih omejitev razmerij med posameznimi sestavinami kapitala.

(2)

Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a)

dokazilo o nastanku izjemnih okoliščin iz točke (a) prvega odstavka tega člena;

(b)

strategijo upravljanja s kapitalom banke iz točke (b) prvega odstavka tega člena;

(c)

izračun kapitala na prvi dan preseganja zadevne omejitve in časovni načrt ponovne uskladitve s predpisanim razmerjem, vključno s simulacijo izračuna kapitala v obdobju usklajevanja.

(3)

V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za preseganje zadevne omejitve Banka Slovenije določi obdobje, v katerem je preseganje dovoljeno, in najvišje dovoljeno preseganje.

(4)

Če banka zahtevo za izdajo dovoljenja vloži nemudoma po prekoračitvi zadevnega predpisanega razmerja, velja, da med postopkom o izdaji tega dovoljenja ne krši predpisanega razmerja.

(5)

Ne glede na peti odstavek 377. člena ZBan-1 predhodno obvestilo Banki Slovenije za dovoljenje po prvem odstavku tega člena ni potrebno.

2. TEMELJNI KAPITAL

7. člen

(Splošno)

(1)

Temeljni kapital banke je vsota postavk iz točke (a) in (b) 8. člena, zmanjšana za znesek odbitnih postavk iz 12. člena tega sklepa ter povečana za znesek inovativnih instrumentov iz točke (c) 8. člena, z upoštevanjem omejitev razmerij iz točke (b), (d) in (g) drugega odstavka 5. člena tega sklepa.

(2)

Sestavine temeljnega kapitala banke iz točke (a) in (b) 8. člena tega sklepa morajo imeti najmanj naslednje lastnosti:

(a)

stalnost oziroma so brez kakor koli določene ali nakazane zapadlosti in brez možnosti odpoklica na zahtevo imetnika;

(b)

so neomejeno razpoložljivi za takojšnje pokrivanje tveganj in izgube v času rednega poslovanja v skladu s 379. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.; v nadaljevanju: ZGD-1);

(c)

so podrejeni obveznostim do vseh drugih upnikov, tj. imetnikov instrumentov, ki nimajo lastnosti temeljnega kapitala;

(d)

banka ima možnost omejiti izplačilo donosov;

(e)

morajo biti prosti vseh predvidljivih davčnih obremenitev oziroma se lahko upoštevajo le v višini, ki se lahko uporabi za kritje tveganj in izgube, upoštevajoč davčne obremenitve.

(3)

Inovativni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital banke, morajo izpolnjevati vse pogoje iz 11. člena tega sklepa.

8. člen

(Sestavine temeljnega kapitala)

Temeljni kapital banke sestavljajo:

(a)

vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz 9. člena tega sklepa, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv;

(b)

rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz 10. člena tega sklepa;

(c)

inovativni instrumenti iz 11. člena tega sklepa.

9. člen

(Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve)

Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz točke (a) 8. člena tega sklepa sestavljajo:

(a)

navadne delnice in prednostne nekumulativne delnice po nominalni vrednosti;

(b)

kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz točke (a) tega odstavka.

10. člen

(Rezerve in zadržani dobiček ali izguba)

(1)

Rezerve in zadržani dobiček ali izguba iz točke (b) 8. člena tega sklepa sestavljajo:

(a)

rezerve iz dobička, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen;

(b)

zadržani dobiček, oblikovan iz čistega dobička preteklih let, ki je neobremenjen z morebitnimi prihodnjimi obveznostmi in je potrjen na skupščini banke, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen;

V okviru te postavke mora banka upoštevati tudi zadržano izgubo z negativnim predznakom.

(c)

dobiček med letom, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

-

višino dobička potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem; v enaki višini se dobiček lahko vključi v izračun temeljnega kapitala tudi v naslednjih poročevalskih obdobjih, če je banka realizirala višji dobiček od tistega, ki ga je potrdil pooblaščeni revizor;

-

dobiček mora biti zmanjšan za morebitne vmesne (delne) dividende, izplačane med letom, davke in druge obveznosti, ki bremenijo dobiček;

-

sredstva in obveznosti banke morajo biti vrednotene v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi;

-

organi vodenja ali nadzora banke morajo sprejeti odločitev, na podlagi katere se utemeljeno predvideva razporeditev dobička v rezerve ali zadržani dobiček, ki ga ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam;

-

vsa zahtevana dokazila, našteta v zgornjih alinejah, mora banka posredovati Banki Slovenije skupaj s poročili za izračun kapitala, ki so sestavni del sklepa o poročanju.

Pod pogoji iz te točke lahko banka v obdobju do sklepanja na skupščini pri izračunu temeljnega kapitala upošteva čisti dobiček poslovnega leta.

(2)

V okviru postavke rezerve in zadržani dobiček ali izguba se ne upoštevajo presežki iz prevrednotenja (dobički ali izgube), ki izhajajo iz varovanja denarnih tokov finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, ter dobički ali izgube, nastale na podlagi uporabe opcije poštene vrednosti za obveznosti banke in so posledica sprememb v boniteti same banke.

(3)

Seštevek postavk iz prvega odstavka tega člena se zmanjša za naslednje postavke:

(a)

negativni učinki iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti;

(b)

kumulativni dobički iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti;

(c)

neto dobički iz naslova kapitalizacije prihodnjih donosov listinjenih izpostavljenosti, ki izboljšujejo kreditno kvaliteto teh izpostavljenosti, če je banka v vlogi originatorja listinjenja.

11. člen

(Inovativni instrumenti)

(1)

Banka lahko v izračun temeljnega kapitala v okviru omejitev iz drugega odstavka 5. člena tega sklepa vključi tudi inovativne instrumente, če je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.

(2)

Banka Slovenije izda dovoljenje za vključitev inovativnih instrumentov v temeljni kapital, če ti izpolnjujejo pogoje iz četrtega odstavka tega člena.

(3)

Izpolnjevanje pogojev, na katere se nanaša drugi odstavek tega člena, banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a)

osnovna dokumentacija (pogodba, prospekt in drugo), povezana z izdajo inovativnih instrumentov;

(b)

shematski prikaz izpolnjevanja zahtevanih lastnosti za inovativne instrumente, tj. navedbo posameznih lastnosti iz četrtega odstavka tega člena s sklici na osnovno dokumentacijo iz točke (a) tega odstavka (navedba člena, točke ali drugo) skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da inovativni instrumenti izpolnjujejo vsak posamezni pogoj iz četrtega odstavka tega člena;

(c)

opis računovodske obravnave zadevnega inovativnega instrumenta skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja glede njene primernosti;

(d)

izračun kapitala in kapitalskih zahtev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja;

(e)

projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev za obdobje prihodnjih treh let.

(4)

Inovativni instrumenti, ki se vključujejo v temeljni kapital, morajo, ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje, izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a)

izda jih banka, ki jih namerava vključiti v izračun temeljnega kapitala;

(b)

so vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek;

(c)

izplačila (obresti, dividende idr.) iz naslova teh instrumentov so nekumulativna;

(d)

so v višini celotne terjatve upnika razpoložljivi za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja;

Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic

Časovnica