Zakon o gozdovih (ZG)

1298. Zakon o gozdovih

Na podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi Zakona o gozdovih

Razglašam Zakon o gozdovih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. maja 1993.

Št. 0100-74/93

Ljubljana, dne 3. junija 1993

Milan Kučan l.r.
Predsednik Republike Slovenija

Z A K O N
O GOZDOVIH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta zakon ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostno sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij.

(2)

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, če ta zakon ne določa drugače.

(3)

Ta zakon ureja tudi pogoje gospodarjenja z gozdnim prostorom ter s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij (v nadaljnjem besedilu: zunaj naselij), da se njihova vloga v okolju ohrani in krepi.

1.a člen

(1)

S tem zakonom se ureja tudi izvajanje:

-

Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 23), razveljavljene z Uredbo (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in sveta z dne 31. maja 2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 (UL L št. 150 z dne 9. 6. 2023, str. 206), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 995/2010/EU);

-

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 607/2012 z dne 6. julija 2012 o podrobnih pravilih v zvezi s sistemom potrebne skrbnosti ter pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L št. 177 z dne 7. 7. 2012, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2012/EU).

(2)

Pristojni organi za izvajanje Uredbe 995/2010/EU in Uredbe 607/2012/EU so ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava), vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.

(3)

Za vodenje evidenc, izmenjavo informacij, opravljanje pregledov nadzornih organizacij ter poročanje Evropski komisiji v skladu z Uredbo 995/2010/EU in Uredbo 607/2012/EU je pristojno ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Gozdarska inšpekcija in finančna uprava posredujeta ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, vse potrebne informacije.

2. člen

(1)

Gozd je:

-

zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja;

-

zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov;

-

obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja.

(2)

Druga gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene. Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja.

(3)

Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.

(4)

Gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja.

(5)

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja, ki rastejo zunaj gozda, kadar je to s tem zakonom posebej določeno.

3. člen

Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

1.

Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.

2.

Gozdnogospodarska območja so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Gozdnogospodarska območja se delijo na gozdnogospodarske enote.

3.

Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).

4.

Biotsko ravnovesje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.

5.

Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija - varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko - zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.

6.

Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biotskega ravnovesja.

7.

Izbira dreves za možni posek je gojitveno - negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.

8.

Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje gozdov ter razpolaganje z gozdovi.

9.

Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

10.

Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.

11.

Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake in protipožarne preseke), trajna skladišča gozdnih lesnih sortimentov in drugi objekti v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjeni gospodarjenju z gozdovi.

12.

Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.

13.

Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

14.

Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.

15.

Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.

16.

Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.

17.

Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.

18.

Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.

19.

Varstvena dela so:

-

z gozdnogojitvenim načrtom določena varstvena dela;

-

preventivna varstvena dela, preprečevalno-zatiralna dela in zatiralna dela (polaganje kontrolnih debel ali dreves, zlaganje kontrolnih kupov, postavljanje kontrolnih pasti, polaganje lovnih nastav in podobno, uporaba atestiranih fitofarmacevtskih sredstev);

-

sanitarne sečnje (posek okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja, ki pomeni nevarnost širjenja škodljivih organizmov);

-

spravilo in odvoz drevja iz prejšnje alineje na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov;

-

dela za varstvo pred požari (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno).

20.

Okrasna drevesa so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje.

21.

Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene.

22.

Zemljišča v zaraščanju so zemljišča, ki se kot taka vodijo v uradni evidenci dejanske rabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

23.

Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi tolikšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja.

24.

Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.

25.

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

26.

Vozilo je motorno vozilo, skupaj s priklopnim vozilom, ali vprežno vozilo.

27.

Cesta je javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, ali gozdna cesta.

28.

Izrazi javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, motorno vozilo, priklopno vozilo in vprežno vozilo imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.

29.

Pošiljatelj gozdnih lesnih sortimentov je lastnik teh sortimentov, kadar jih prevaža sam ali jih izroči drugemu prevozniku na podlagi sklenjene pogodbe z njim.

30.

Prejemnik gozdnih lesnih sortimentov je oseba, ki je gozdne lesne sortimente upravičena prevzeti na kraju razkladanja.

31.

Mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov je kraj, na katerem se ti sortimenti razložijo z vozila, potem ko se je že opravil prevoz gozdnih lesnih sortimentov po cesti.

32.

Les in lesni proizvodi so les in lesni proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi 995/2010/EU.

33.

Knjigovodska listina je listina, kot jo določajo pravila, ki urejajo skrbno računovodenje, v povezavi s slovenskimi računovodskimi standardi, in izpolnjuje pogoje iz tega zakona ter se izda v fizični ali elektronski obliki.

34.

Rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: RK) je koeficient, ki odraža trajno lesno proizvodno spodobnost gozdne združbe v primeru, da gozdna združba ne bi bila spremenjena zaradi delovanja človeka. Rastiščni koeficient je relativni pokazatelj kakovosti gozdne združbe in se izraža v razponih od najslabše do najboljše gozdne združbe v odnosu na povprečni lesno proizvodni potencial drugih gozdnih združb.

35.

Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.

36.

Gozdna združba je skupnost različnih rastlinskih vrst, kjer so osnovne graditeljice drevesne vrste. Določen tip gozdne združbe je razvit v podobnih življenjskih razmerah ter ga odlikuje posebna vrstna sestava in struktura.

37.

Lokacija, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje podlubnikov, je center za zbiranje oziroma predelavo lesa (v nadaljnjem besedilu: center), ki ga organizira družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. ali druga pravna oseba, mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov ali druga lokacija, ki jo določi Zavod za gozdove Slovenije.

38.

Protipožarne preseke so protipožarne ceste in protipožarne poti.

39.

Sečni ostanki so ostanki delov dreves, kar vključuje veje, vrhače in različna kratko odrezana debla v dolžini do enega metra, posekana drevesa s prsnim premerom do deset centimetrov in posekane dele grmov.

40.

Pridobivanje sečnih ostankov pomeni pridobivanje delov dreves ali grmov, ki v ležečem stanju ostanejo na sečišču po zaključeni sečnji in spravilu lesa.

41.

Kolo je kolo v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.

42.

Skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je prostor ali površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, kjer se skladiščijo gozdni lesni sortimenti (hlodi, les za celulozo, les za kurjavo, drogovi in drugo), pridobljeni neposredno iz gozda. To je površina, na kateri se les odlaga in razvršča pred nadaljnjim prevozom. Skladišča gozdnih lesnih sortimentov so trajna, začasna ali pomožna (ob gozdni cesti).

43.

Trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: trajna skladišča) je utrjena in nepokrita površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjena za zbiranje, hrambo, sortiranje in odpremo gozdnih lesnih sortimentov. Trajno skladišče je gozdna infrastruktura.

44.

Začasno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je skladišče, ki se vzpostavi v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in je namenjeno začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Začasno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.

45.

Pomožno skladišče lesa je namenjeno začasnemu odlaganju, zbiranju in manipulaciji z lesom neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda, preden se ta odpelje k porabniku. Nahaja se v bližini sečišča ali ob gozdni prometnici. Pomožno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.

46.

Nacionalna gozdna inventura je postopek velikopovršinskega spremljanja stanja in popisa gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, ki zagotavlja statistično celostno zbiranje ter obdelavo statističnih podatkov o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih v Republiki Slovenij na nacionalni ravni.

47.

Sečna pot je načrtovana smer gibanja strojev za strojno sečnjo, oziroma se po njej izvaja spravilo lesa s strojem za spravilo znotraj sečišča izven gozdnih vlak. Sečna pot je sestavni del gozda in ni gozdna prometnica.

48.

Odprti ogenj je kurjenje in sežiganje predmetov na priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan.

49.

Letni program vlaganj v gozdove je nabor del v gozdu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije in ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije na podlagi gozdnogojitvenega načrta oziroma projekta sanacije.

3.a člen

(1)

Določitev dela gozda oziroma gozdnega zemljišča za stavbno zemljišče ali za drug namen je mogoča le v prostorskih aktih v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.

(2)

Določba prejšnjega odstavka ne velja za graditev gozdne infrastrukture v gozdu oziroma na gozdnih zemljiščih in za izvajanje del, ki se po tem zakonu štejejo za gozdarska investicijska vzdrževalna dela.

(3)

Gozdarska investicijska vzdrževalna dela po tem zakonu so rekonstrukcija gozdne infrastrukture, izdelava in rekonstrukcija protipožarnih presek, zidov, stez ter druga podobna dela. Minister oziroma ministrica, pristojna za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za gozdarstvo) podrobneje določi gozdarska investicijska vzdrževalna dela in pogoje za njihovo izvedbo.

(4)

Gozdarska investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka se štejejo za investicijska vzdrževalna dela po predpisih, ki urejajo graditev objektov.

4. člen

Lastniki gozdov so pravne oziroma fizične osebe.

5. člen

(1)

Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:

-

gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem zakonu;

-

dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;

-

dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

(2)

Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

(3)

Republika Slovenija mora v gozdovih v svoji lasti omogočiti praktični pouk kot del izobraževalnega procesa v gozdarstvu.

6. člen

(1)

Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so nacionalni gozdni program in načrti za gospodarjenje z gozdovi.

(2)

Z nacionalnim gozdnim programom in z načrti za gospodarjenje z gozdovi se zagotavljajo:

-

ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti gozdov;

-

gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov in temelji na uspešnem naravnem obnavljanju sestojev;

-

ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb;

-

medsebojna usklajenost gojenja gozdov, pridobivanja lesa ter drugih gozdnih dobrin.

(3)

Načrti za gospodarjenje z gozdovi so:

-

gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij;

-

gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot;

-

gozdnogojitveni načrti.

(4)

Prostorske enote za načrtovanje so gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja in gozdnogospodarske enote. Gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja določi Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarske enote pa se določijo z gozdnogospodarskimi načrti območij.

II. NAČRTOVANJE

1. Nacionalni gozdni program

7. člen

(1)

Z nacionalnim gozdnim programom se določijo nacionalna politika trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo. Vključuje tudi usmeritve za trajnostno upravljanje prosto živečih živali ter za ohranitev in izboljšanje njihovih življenjskih razmer.

(2)

Nacionalni gozdni program se spreminja in dopolnjuje v skladu s spremembami v gozdovih in s spremenjenimi pogoji gospodarjenja. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, vsakih deset let pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa in njegovih desetletnih operativnih programov, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.

(3)

Strokovne podlage za nacionalni gozdni program izdela Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod), predlog nacionalnega gozdnega programa izdela ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, po predhodni obravnavi, v katero je vključena zainteresirana javnost, sprejme pa ga Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.

(4)

Za izvedbo nacionalnega gozdnega programa ministrstvo, pristojno za gozdarstvo pripravi desetletne operativne programe, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije.

2. Načrti za gospodarjenje z gozdovi

8. člen

(1)

Z načrti za gospodarjenje z gozdovi se določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom.

(2)

Vsebina načrtov za gospodarjenje z gozdovi je javna.

(3)

Načrti za gospodarjenje z gozdovi so po preteku veljavnosti dokumentarno gradivo, ki se mora trajno hraniti.

9. člen

(1)

Gozdnogospodarski načrti so gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij ter gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot. Gozdnogospodarski načrti se izdelajo kot skupni načrti za vse gozdove ne glede na lastništvo ob upoštevanju posebnosti na posameznih območjih.

(2)

Gozdnogospodarski načrti imajo splošni in prostorski del.

(3)

Obvezna izhodišča za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov so okoljska izhodišča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja.

(4)

V gozdnogospodarskem načrtu se upoštevajo tudi usmeritve za gospodarjenje z naravnimi vrednotami in kulturno dediščino v gozdnem prostoru, vodnogospodarski pogoji in usmeritve za zagotavljanje drugih funkcij gozdov, ki jih pripravijo pristojni organi in organizacije.

(5)

V gozdnogospodarskih načrtih se določijo tudi potrebni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja posebnih varstvenih območij, določenih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

10. člen

(1)

V gozdnogospodarskem in lovsko upravljavskem načrtu območja (v nadaljnjem besedilu: območni načrt) se ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov, ugotovljenega stanja populacij divjadi in njenega okolja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov na območju določijo:

-

funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;

-

cilji, usmeritve in ukrepi za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom;

-

cilji, usmeritve in ukrepi za upravljanje z divjadjo v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu;

-

usmeritve za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb na podlagi bioloških kazalnikov.

(2)

V prostorskem delu območnega načrta se:

-

prikaže stanje gozdov in drugih gozdnih zemljišč;

-

v okviru gozdov in drugih gozdnih zemljišč prikažejo območja, ki so po prostorskih planskih aktih namenjena drugim rabam;

-

prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom, ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;

-

določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij, ki so pomembna za ohranjanje in razvoj krajine ali življenjskega prostora prostoživečih organizmov;

-

prikaže zasnova gozdne infrastrukture in drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru;

-

določijo območja, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh.

(3)

Funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi na kartah in popisih funkcij gozdov v območnem načrtu, se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena.

11. člen

(1)

V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se ob upoštevanju usmeritev iz splošnega dela območnega načrta, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti določijo:

-

funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;

-

intenzivnost in cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom;

-

usmeritve za doseganje ciljev;

-

ukrepi in načini njihove izvedbe po osnovnih načrtovalnih enotah gozdnega prostora;

-

usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;

-

rastiščni koeficient.

(2)

V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se lahko opredeli tudi dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito gospodarjenje z gozdovi.

(3)

V prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote se:

-

prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;

-

prikažejo območja, ki so predlagana, da se jih razglasi kot varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma gozd s posebnim namenom;

-

prikažejo zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote;

-

določijo območja gozdov za sanacijo;

-

določi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi;

-

določijo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;

-

določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj naselij, za katere je obvezna izdaja strokovnih navodil za ravnanje z njimi;

-

izdelata pregled in zasnova gozdne infrastrukture in drugih načrtovanih posegov v gozdni prostor ter določijo večfunkcionalna območja;

-

območja, na katerih posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna.

(4)

Površina gozdov in funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdom na kartah in popisih funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, se kot strokovne podlage upoštevajo pri urejanju prostora na lokalni ravni.

(5)

Gozdne parcele in podatki o njih se v zemljiškem katastru evidentirajo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(6)

Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Zavod, lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne rabijo že vsaj 10 let, pisno obvesti, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega gozdnogospodarskega načrta določila kot gozd oziroma drugo gozdno zemljišče.

(7)

Gozdne združbe so določene z gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot, s katerimi je za vsako gozdno združbo določen tudi RK. Najmanjša površina za določanje gozdne združbe, je 0,25 ha.

(8)

Za vsako osnovno načrtovalno enoto se določi najnižji RK gozdne združbe v tej osnovni načrtovalni enoti. Posamezni gozdni parceli se določi RK osnovne načrtovalne enote, v kateri leži. Če se gozdna parcela nahaja v več osnovnih načrtovalnih enotah, se tej parceli določi RK tiste osnovne načrtovalne enote, v kateri je največji delež parcele.

(9)

RK gozdne parcele se lahko na pobudo lastnika gozda prouči v postopku sprejema gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in sicer od začetka priprave do konca javne razgrnitve osnutka gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote. Za obravnavo pobude veljajo določbe 14. člena tega zakona.

(10)

RK gozdne parcele se lahko spremeni tudi v primeru spremembe meje parcele ali spremembe dejanske rabe zemljišča. Nastale materialne stroške nosi lastnik gozdne parcele.

(11)

Natančnejši način določitve gozdne združbe ter natančnejši postopek določitve, proučitve in spremembe RK za gozdno parcelo predpiše minister.

13. člen

(1)

Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, v katerem se po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih določijo:

-

gozdnogojitveni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje;

-

obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih in varstvenih del;

-

območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna in so usklajena z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote;

-

količinski, časovni in prostorski obseg sečenj;

-

načini in pogoji za pridobivanje lesa;

-

smernice in dela za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda.

(2)

Na podlagi gozdnogojitvenega načrta se izberejo drevesa za možni posek.

(3)

Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd, dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta lahko da tudi lastnik gozda.

(4)

Lastnik gozda lahko za svoj gozd, za plačilo materialnih stroškov izdelave, pridobi izvleček iz gozdnogojitvenega načrta.

3. Postopek priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov

14. člen

(1)

Ob začetku priprave gozdnogospodarskega načrta Zavod na krajevno običajen način obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost, ki lahko, med pripravo osnutka, dajo svoje pobude. Osnutek območnega načrta določi Strokovni svet Zavoda, osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa strokovni svet območne enote Zavoda.

(2)

Minister, pristojen za gozdarstvo, s sklepom odredi javno razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta. Javna razgrnitev traja 14 dni. Med javno razgrnitvijo se opravi javna obravnava. O začetku in trajanju ter času javne razgrnitve in javne obravnave morajo biti na krajevno običajen način obveščeni lastniki gozdov in zainteresirana javnost. Sklep se objavi tudi na spletni strani ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.

(3)

Po opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi svet območne enote Zavoda obravnava pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na tej podlagi Zavod pripravi predlog gozdnogospodarskega načrta. Predlog območnega načrta določi svet Zavoda, predlog gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa svet območne enote Zavoda.

(4)

Zavod mora k predlogu območnega načrta pridobiti soglasje ministra, pristojnega za okolje, prostor in vode ter ministra, pristojnega za ohranjanje narave, k predlogu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote pa mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave in mnenja lokalnih skupnosti, na območju katerih leži gozdnogospodarska enota.

(5)

Soglasje oziroma mnenje se mora izdati v enem mesecu po predložitvi predloga gozdnogospodarskega načrta. Če soglasje oziroma mnenje ni dano ali odrečeno v roku, se šteje, da je dano.

(6)

Zavod predloži predlog gozdnogospodarskega načrta skupaj s predpisanim soglasjem oziroma s predpisanimi mnenji ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo. Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo lahko predlog gozdnogospodarskega načrta vrne Zavodu, ki ga mora spremeniti oziroma dopolniti v skladu s predlaganimi usmeritvami in v določenem roku.

(7)

Območni načrt sprejme Vlada Republike Slovenije, gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote pa minister, pristojen za gozdarstvo.

15. člen

(1)

Gozdnogospodarski načrt se praviloma izdeluje za obdobje 10 let. Zavod mora predložiti predlog novega gozdnogospodarskega načrta na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, najpozneje do 1. oktobra prvega leta novega obdobja, razen v primeru višje sile. Podaljšanje roka za predložitev predloga načrta odobri minister, pristojen za gozdarstvo, na podlagi obrazložene vloge Zavoda. Do sprejetja novega gozdnogospodarskega načrta se uporablja dotedanji načrt.

(2)

Gozdnogospodarski načrt se med veljavnostjo spremeni ali dopolni, kadar je to potrebno, zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ali v poudarjenosti njihovih funkcij, zaradi potreb urejanja prostora, zaradi uskladitve z gozdnogospodarskim načrtom višje ravni ali z nacionalnim gozdnim programom oziroma s prostorskimi planskimi akti višje ravni.

(3)

O pobudi za spremembo ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta odloči minister, pristojen za gozdarstvo.

(4)

Spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskih načrtov se sprejemajo na enak način in po enakem postopku kot gozdnogospodarski načrti.

16. člen

Minister, pristojen za gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, prostor in vode ter ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše vsebino načrtov za gospodarjenje z gozdovi, roke in podrobnejši postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov ter način spremljanja njihovega izvajanja.

II.A NACIONALNA GOZDNA INVENTURA

16.a člen

(1)

Nacionalna gozdna inventura je namenjena nacionalnemu zbiranju podatkov za oceno trajnosti, podporo gozdarski politiki in njeno načrtovanje, spremljanju ekonomskega stanja in strukturnih sprememb gozdov in gozdarstva, obdelavi statističnih podatkov ter pripravi drugih strokovnih analiz.

(2)

Na vzorčnih ploskvah statistično reprezentativne mreže se v okviru nacionalne gozdne inventure sistematično zbirajo in obdelujejo podatki o površini in strukturi gozdov, njihovi drevesni sestavi, količini lesnih zalog in njihovi strukturi, količini prirastka lesa, količini in strukturi odmrle biomase, gozdnih tleh ter zalogah ogljika v živi in odmrli nadzemni in podzemni biomasi, ločeno za gospodarske gozdove in gozdove s posebnim namenom.

(3)

V okviru izvajanja javne gozdarske službe nacionalno gozdno inventuro vodi Gozdarski inštitut Slovenije in jo izvaja skupaj z Zavodom.

(4)

Podatki, pridobljeni v okviru nacionalne gozdne inventure, se hranijo v elektronski obliki.

(5)

Zbrani podatki se v okviru izvajanja javne gozdarske službe obdelajo in sporočajo v agregatni obliki ter se lahko posredujejo tudi drugim uporabnikom.

(6)

Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše podrobnejšo vsebino, način izvajanja zbiranja in obdelovanja podatkov, metodologijo, roke in objavo rezultatov podatkov iz drugega odstavka tega člena.

III. GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

1. Gojenje in izkoriščanje gozdov

17. člen

(1)

Na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo v upravnem postopku. Z odločbo se določijo:

-

potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka;

-

potrebna varstvena dela;

-

usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del;

-

količina in struktura dreves za največji možni posek;

-

usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa;

-

usmeritve in pogoji za pridobivanje smole in okrasnih dreves;

-

obdobje, za katero je odločba izdana. Zoper odločbo je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(2)

Možni posek po prejšnjem odstavku je največja količina drevja v bruto m3, ki jo sme posekati lastnik gozda med veljavnostjo odločbe iz prejšnjega odstavka.

(3)

Dela v gozdovih morajo biti opravljena v ustreznem letnem času na način, s katerim se najmanj ogroža gozdni ekosistem in da se zagotavljata varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu.

(4)

Sečnja gozdnega drevja ter pridobivanje smole in okrasnih dreves se smeta opravljati le na podlagi odločbe iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena v postopku izdaje odločbe skupna izbira dreves za možni posek ni obvezna na območjih iz devete alinee drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(6)

Če se lastnik gozda odloči za premeno gozdov, mu pogoje za njeno izvedbo določi Zavod z odločbo v upravnem postopku.

(7)

Podrobnejše predpise za izvajanje sečnje, ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo, prevoz in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov izda minister, pristojen za gozdarstvo.

17.a člen

(1)

Odločba iz prejšnjega člena se izda praviloma za več let, vendar največ za dobo petih let.

(2)

Pri skupni izbiri drevja za posek lastnik odgovarja za pokazane meje svojega gozda.

(3)

Če po izvedeni sečnji lastnik gozda ne uredi sečišča v skladu s tem zakonom in predpisom, ki ureja izvajanje sečnje, mu lahko Zavod po uradni dolžnosti z odločbo določi rok za izvedbo in dela, potrebna za zagotovitev urejenosti sečišča.

17.b člen

(1)

Gozdne lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, zaradi spremljanja sledljivosti prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti in izvajanja nadzora v skladu s tem zakonom spremlja knjigovodska listina iz 17.c člena tega zakona. Prevoznik gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) mora imeti knjigovodsko listino po njihovem nalaganju in med njihovim prevozom pri sebi ali v vozilu ter jo pooblaščeni uradni osebi za nadzor na njeno zahtevo izročiti na vpogled.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek knjigovodska listina ni potrebna za gozdne lesne sortimente, pridobljene iz gozdov v lasti fizičnih oseb, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti, če njihova skupna količina ne presega desetih kubičnih metrov, so namenjeni lastni uporabi in jih prevaža lastnik gozda ali gre za prevoz v obliki sosedske ali sorodstvene pomoči v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Osebe iz prejšnjega stavka morajo imeti po nalaganju in med prevozom gozdnih lesnih sortimentov pri sebi ali v vozilu dovoljenje za posek dreves (odločba o izbiri dreves za posek, odločba o sanitarni sečnji, dovoljenje za krčitev gozda, odločba o negovalnih delih v gozdu) v izvirniku ali kopiji, ki ga je lastniku gozda izdal Zavod. Dokumenti se pooblaščeni uradni osebi za nadzor na njeno zahtevo izročijo na vpogled.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena knjigovodska listina oziroma dovoljenje za posek dreves nista potrebna, če so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti gozdni lesni sortimenti, premera do največ deset centimetrov na debelejšem koncu (razen za lesne sekance in razcepljen les), če njihova skupna količina ne presega desetih kubičnih metrov in na vozilo niso hkrati naloženi tudi drugi gozdni lesni sortimenti.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena knjigovodska listina ni potrebna za gozdne lesne sortimente, ki so naloženi na vozilo ali se prevažajo po cesti in so predmet prodaje ali darila med dvema fizičnima osebama. V tem primeru prevoz gozdnih lesnih sortimentov spremlja izjava ali druga listina, v kateri je navedena vrsta in količina gozdnih lesnih sortimentov, kraj in datum, pošiljatelj, prevoznik in prejemnik gozdnih lesnih sortimentov. Izjavo ali drugo listino pošiljatelj in prejemnik hranita pet let od datuma opravljenega prevoza gozdnih lesnih sortimentov in jo morata podpisati pošiljatelj in prejemnik.

(5)

Določbe tega člena se ne uporabljajo za gozdne lesne sortimente, ki se uvažajo iz tretjih držav ali vnašajo iz drugih držav članic Evropske unije. V tem primeru mora prevoznik pooblaščeni uradni osebi za nadzor dokazati, da so uvoženi iz tretje države ali vneseni iz druge države članice Evropske unije.

(6)

Določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za gozdne lesne sortimente, pridobljene iz gozdnih drevesnih vrst, ki rastejo zunaj gozda.

17.c člen

(1)

Knjigovodska listina, ki jo izda pošiljatelj, mora vsebovati:

-

podatke o lastniku dreves, ki mu je bila izdana odločba v upravnem postopku na podlagi katere je izvršil posek dreves. Podatek o lastniku je na knjigovodski listini lahko zapisan z identifikacijsko številko, v tem primeru mora pošiljatelj voditi evidenco identifikacijskih številk ter jo na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled;

-

podatke o pošiljatelju gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelj);

-

podatke o prejemniku gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: prejemnik);

-

podatke o prevozniku;

-

vrsta in registrska številka vozila, kraj, datum in ura nakladanja, kraj in datum razkladanja;

-

vrsta in količina gozdnih lesnih sortimentov in zaporedna številka knjigovodske listine.

Podatki o pošiljatelju, prejemniku in prevozniku, v primeru fizičnih oseb obsegajo osebno ime, naslov in davčno številko, v primeru pravnih oseb pa firmo in sedež firme ali davčno številko.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek podatkov o lastniku dreves, ki mu je bila izdana odločba o poseku, na knjigovodski listini ni treba navesti, če pošiljatelj gozdne lesne sortimente pošilja z mesta skladiščenja, za katero mora biti vodeno materialno knjigovodstvo v skladu s predpisi. V tem primeru se navede mesto skladiščenja.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih gozdnih lesnih sortimentov, pridobljenih iz gozdnih drevesnih vrst, ki rastejo zunaj gozda, na knjigovodsko listino vpišejo osebno ime in naslov ali firma in sedež lastnika parcele, parcelna številka in katastrska občina parcele.

(4)

Šteje se, da so na vozilo naloženi gozdni lesni sortimenti ali se prevažajo po cesti brez knjigovodske listine, če:

-

na knjigovodski listini niso vpisani podatki o lastniku, ki mu je bila izdana odločba o poseku, pošiljatelju, prevozniku in prejemniku, ali če navedeni podatki niso pravilni oziroma popolni;

-

na knjigovodski listini ni vpisana vrsta ali količina gozdnih lesnih sortimentov ali pa se na njej vpisana vrsta ali količina ne ujema z dejanskim stanjem gozdnih lesnih sortimentov, naloženih na vozilo ali pri njihovem prevozu po cesti, pri čemer se šteje, da na knjigovodski listini vpisana količina gozdnih lesnih sortimentov, izražena v kubičnih metrih, prostorninskih metrih ali tonah, ne ustreza dejanskemu stanju, če je odstopanje večje od 10 odstotkov dejanske količine.

(5)

Knjigovodska listina se sestavi v treh izvodih, od katerih vse tri izvode podpišejo in po en izvod hranijo pošiljatelj, prevoznik in prejemnik pet let od datuma opravljenega prevoza gozdnih lesnih sortimentov.

(6)

Če se pri nadzoru gozdnih lesnih sortimentov, ki so naloženi ali se prevažajo po cesti, ugotovi, da prevoznik nima knjigovodske listine, ali listin iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena tega zakona, pristojni organ prepove vožnjo oziroma nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo. Prevoznik je dolžan najkasneje v roku dveh ur od izdaje odredbe nadzornemu organu predložiti knjigovodsko listino oziroma listine iz drugega in četrtega odstavka 17.b člena tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek je rok za predložitev listin iz drugega in četrtega ostavka 17.b člena tega zakona v primeru gozdnih lesnih sortimentov, ki izvirajo iz sanitarne sečnje, 48 ur.

(7)

Če prevoznik ne predloži listin iz prejšnjega odstavka se šteje, da ni izkazal lastništva gozdnih lesnih sortimetov, ki so naloženi ali se prevažajo z vozilom.

18. člen

(1)

V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko lastnik gozda v lastnem gozdu pridobiva seme gozdnih dreves in druge gozdne dobrine, če se s tem ne povzroči opustošenje.

(3)

Prevoz in prodaja okrasnih dreves sta dovoljena, če je okrasno drevo opremljeno s plombo, iz katere sta razvidni izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Plombe izdaja Zavod.

(4)

Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

19. člen

(1)

Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči.

(2)

Dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko sečne ostanke ob predhodnem pisnem soglasju lastnika gozda pridobivajo tudi fizične osebe, ki niso registrirane in ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za ta dela.

(4)

Sečne ostanke lahko fizične osebe iz prejšnjega odstavka pridobivajo izključno za lastne potrebe.

(5)

Minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše minimalne pogoje, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci.

20. člen

(1)

Za pripravo prostorskih planskih aktov za ureditvena območja po drugih predpisih izdela Zavod strokovne podlage za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem oziroma s skupinami gozdnega drevja zunaj naselij.

(2)

Za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, ki so pomembni habitati in se obravnavajo kot življenjsko okolje prosto živečih živali, izda Zavod lastniku strokovno navodilo na podlagi usmeritev iz gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, katerega izpolnjevanje se upošteva pri sofinanciranju iz druge alinee drugega odstavka 48. člena tega zakona.

21. člen

(1)

Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda.

(2)

Mnenje Zavoda se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.

(3)

Soglasja iz tega člena ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.

(4)

Za krčitev gozda v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda.

(5)

Zavod izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče.

(6)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, čeprav taka krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja in če taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s tem zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom.

(7)

Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče kot jo določa občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod. Zavod izda na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja ugotovitveno odločbo, v kateri se določita količina in struktura dreves za posek.

21.a člen

(1)

Pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del je treba pridobiti dovoljenje Zavoda. Zavod izda dovoljenje, če izvajalec gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del vlogi za izdajo dovoljenja priloži ustrezen načrt, izdelan v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona ter predloži soglasje vseh lastnikov gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem namerava izvajati taka dela.

(2)

Javni shod in prireditev je dopustno organizirati v gozdu oziroma gozdnem zemljišču v skladu s predpisi, ki urejajo javne shode in prireditve. O shodu oziroma prireditvi organizator obvesti Zavod.

22. člen

(1)

Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdovi je prepovedan.

(2)

Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka se gozd lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to potrebno zaradi izvedbe varstvenih del.

23. člen

(1)

Lastnik gozda mora obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi Zavod z odločbo v upravnem postopku.

(2)

Zavod v sodelovanju z lastnikom gozda zagotovi obnovo gozda na pogoriščih in v gozdovih, poškodovanih v naravnih ujmah. Povzročitelj požara je odškodninsko odgovoren lastniku gozda za povzročeno škodo in izgubljeni dobiček, Republiki Sloveniji pa za stroške obnove gozda.

24. člen

(1)

Ograditev posameznih delov gozda se lahko dovoli, če je to:

-

predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem;

-

potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj;

-

potrebno zaradi zaščite vojaških ali policijskih objektov, objektov, pomembnih za nacionalno varnost, in objektov za zaščito in reševanje;

-

potrebno zaradi zaščite civilnega strelišča ali strelišča oziroma zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja orožje.

(2)

Za postavitev ograje iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje Zavod na predlog organa, organizacije ali posameznika v 14 dneh. Z dovoljenjem se lahko določijo tudi ukrepi za omejitev gibanja znotraj ograjenega gozda.

(3)

Ogradi se lahko tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom.

25. člen

(1)

V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin ogrožala katera koli rastlinska ali živalska vrsta oziroma funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev vrste, količine, načina, kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.

(2)

V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, se lahko drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi pristojni organ lokalne skupnosti.

26. člen

(1)

Če spravila, prevoza ali zložitve gozdnih lesnih sortimentov ni mogoče opraviti drugače ali bi bil drugačen način nesorazmerno dražji, mora lastnik oziroma uporabnik:

-

gozda dovoliti začasno spravilo, začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov v svojem gozdu;

-

kmetijskega zemljišča dovoliti v nerastni dobi začasen prevoz ali začasno zložitev tujih gozdnih lesnih sortimentov na svojem zemljišču.

(2)

Če uresničevanja pravic iz prejšnjega odstavka ni mogoče doseči sporazumno, izda Zavod na zahtevo stranke o tem odločbo v upravnem postopku. V odločbi se v skladu s predpisi o razlastitvi določi tudi višina odškodnine za začasno uporabljena zemljišča. Zoper del odločbe, s katerim se odloči o pravici iz prejšnjega odstavka, je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper ta del odločbe ne zadrži njene izvršitve. Zoper del odločbe, s katerim se odloči o višini odškodnine, ni možna pritožba v upravnem postopku, pač pa lahko vsaka stranka v nadaljnjih 30 dneh zahteva, da o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.

2. Varstvo gozdov

27. člen

(1)

Zaradi spremljanja in krepitve biotskega ravnovesja v gozdovih zagotavlja izvajanje varstvenih del:

-

v gozdovih, na posamičnem gozdnem drevju zunaj naselij in na skladiščih gozdnih lesnih sortimentov Zavod,

-

na posamičnem gozdnem drevju v naseljih gozdarska inšpekcija.

(2)

Lastniki gozdov in posamičnega gozdnega drevja ter gozdnih lesnih sortimentov izvajanja del iz prejšnjega odstavka ne smejo ovirati oziroma preprečevati.

28. člen

(1)

Lastniki in drugi uporabniki gozdov oziroma lastniki gozdnih lesnih sortimentov morajo izvajati vse s predpisi o varstvu gozdov predpisane ukrepe za preprečitev in zatrtje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk, ki lahko porušijo biotsko ravnovesje v gozdu, ter za preprečitev druge škode v gozdovih.

(2)

Ukrepe po prejšnjem odstavku morajo zagotoviti tudi lastniki gozdnega drevja, ki raste zunaj gozda, in lastniki ter uporabniki zemljišč, ki po tretjem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd, in negozdnih zemljišč v bližini gozda.

29. člen

(1)

Zavod lastniku gozda in lastniku posamičnega gozdnega drevja zunaj naselij po uradni dolžnosti z odločbo v upravnem postopku določi sanitarne sečnje ter spravilo in odvoz drevja iz teh sečenj na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov, druga varstvena dela ter rok, do kdaj jih mora opraviti. V odločbi se zavezanec opozori, da bo, če z odločbo določenih del ne opravi v določenem roku, odrejena izvršba odločbe v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Zavod postopek iz tega člena vodi tako, da zavezancu ne nastajajo čezmerni in nepotrebni stroški. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Če ima posamično drevo status naravne vrednote, mora Zavod pred izdajo odločbe pridobiti mnenje organizacije, pristojne za varstvo narave. Lastnik o izvedenih ukrepih obvesti Zavod v treh dneh od zaključka del.

(2)

Lastnik gozda lahko začne izvajati sanitarno sečnjo in druga varstvena dela že pred izdajo odločbe, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod ter v obvestilu navesti kraj, število in strukturo dreves za posek ter ocenjeno količino drevja v bruto m³. Zavod z odločbo v upravnem postopku določi število in strukturo dreves za največji možni posek ter ocenjeno količino drevja v bruto m³.

(3)

Če je v gozdovih toliko porušeno biotsko ravnovesje, da ga ni mogoče vzpostaviti z ukrepi iz prvega odstavka tega člena, ali če obstaja nevarnost druge velike škode, Zavod obvesti o tem ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Minister, pristojen za gozdarstvo, odredi dodatne ukrepe za varstvo gozdov in določi izvajalce za njihovo izvedbo.

(3)

Minister, pristojen za gozdarstvo, podrobneje predpiše ukrepe za preprečitev širjenja in zatiranje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk ter sanacijo poškodovanega gozda, načine izvajanja del v gozdovih in pogoje za drugo rabo gozdov.

29.a člen

(1)

V primeru upravne izvršbe po drugi osebi, ki se izvaja na podlagi izvršljive odločbe o sanitarnih sečnjah, spravilu in odvozu okuženega ali z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja iz gozda, in pri izvajanju varstvenih del po drugi osebi se sanitarna sečnja in varstvena dela opravijo, gozdni lesni sortimenti spravijo in odpeljejo ter prodajo v imenu in za račun zavezanca. Prodajo izvede izvršitelj upravne izvršbe. Kupnino od prodanih gozdno lesnih sortimentov se deponira na poseben podračun, ki ga Zavod za ta namen odpre. Zavod v roku sedmih dni od prejema kupnine na podračun nakaže zavezancu kupnino, zmanjšano za stroške izvršbe (posek, spravilo, izvedba preventivnih varstvenih del), prevoza, vseh del, povezanih s skladiščenjem in stroške skladiščenja ter prodaje. O vseh stroških iz prejšnjega stavka in vrednosti prodanih gozdno lesnih sortimentih izda Zavod poseben sklep. Poseben sklep o stroških izda Zavod v roku, ki je krajši od roka za nakazilo kupnine. Pritožba zoper sklep o stroških ne zadrži njegove izvršitve.

(2)

Če kupnina ne pokrije vseh ugotovljenih stroškov iz prejšnjega odstavka, plačilo razlike krije Zavod, ki jo izterja od zavezanca.

(3)

Gozdne lesne sortimente iz prvega odstavka tega člena se proda centrom, ki jih izbere Zavod. Izbrani centri so gozdne lesne sortimente iz prvega odstavka tega člena dolžni odkupiti vsaj po minimalni ceni.

(4)

Vlada določi postopek in natančnejše pogoje za izbiro centrov iz prejšnjega odstavka, minimalne cene in podrobnejši postopek prodaje gozdnih lesnih sortimentov.

30. člen

(1)

Gozdne lesne sortimente smreke, jelke, bora in bresta, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati, skladiščiti in jih predelovati v skorji, če so obeljeni ali predelani in njihovi ostanki porabljeni ali predelani v naslednjih rokih:

-

pri sortimentih iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) do 15. maja, na Krasu pa do 1. maja;

-

pri sortimentih iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra) v 30 dneh po sečnji oziroma v 10 dneh po prispetju na skladišče.

(2)

Skladišča morajo biti od 1. marca do 31. oktobra opremljena s kontrolno-lovnimi pastmi.

(3)

Gozdni lesni sortimenti, ki so jih napadli podlubniki, se obelijo in podlubniki uničijo ali pa prepeljejo na skladišče in predelajo v določenem roku, kar z odločbo določi Zavod.

(4)

Za uničenje podlubnikov se na skladiščih lahko uporabijo atestirana kemična sredstva, če se s tem ne ogroža okolje v skladu s predpisi o varstvu okolja.

31. člen

(1)

Uporaba kemičnih in fitofarmacevtskih sredstev v gozdu je prepovedana.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se v gozdu na podlagi dovoljenja za izjemno uporabo lahko uporabljajo atestirana fitofarmacevtska sredstva za zaščito gozdnega mladja pred divjadjo in za zatiranje prenamnoženih populacij žuželk, ki jih ni mogoče drugače številčno zmanjšati, ter za zatiranje bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd.

(3)

Dovoljenje za izjemno uporabo atestiranih fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka, s katerim se določi tudi način njihove uporabe, izda Zavod v upravnem postopku iz 17. in 29. člena tega zakona.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se atestirana kemična sredstva lahko uporabljajo za gašenje gozdnih požarov.

32. člen

(1)

Paša v gozdovih je prepovedana.

(2)

Izjemoma je na podlagi kriterijev, določenih v predpisu o varstvu gozdov, paša lahko dovoljena z gozdnogojitvenim načrtom.

33. člen

(1)

V gozdu ni dovoljeno kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove.

(2)

Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za zemljišča, ki po četrtem odstavku 2. člena tega zakona niso gozd.

(3)

Prepovedano je požigati travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Sežiganje rastlinskih ostankov na njivah je dovoljeno le ob stalni navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom.

34. člen

(1)

Gozdove na Krasu in druge gozdove, ki so posebno ogroženi zaradi požara, določi za požarno ogrožene gozdove lokalna skupnost, na območju katere ležijo, na predlog Zavoda.

(2)

Za varstvo gozdov pred požarom na Krasu in v drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejmejo in izvajajo ukrepi, predpisani za varstvo pred požari.

(3)

V gozdovih iz prvega odstavka tega člena je prepovedana uporaba odprtega ognja.

35. člen

(1)

Zavod spremlja obseg in stopnjo razvrednotenja in poškodovanosti gozdov ter o tem obvešča pristojna ministrstva, ki odredijo ukrepe za odpravo vzrokov razvrednotenja oziroma poškodovanosti gozdov.

(2)

Povzročitelj razvrednotenja oziroma poškodovanja gozda mora lastniku takega gozda plačati odškodnino v skladu s predpisi o varstvu okolja.

36. člen

(1)

V gozdovih se v skladu z gozdnogospodarskimi načrti ohranjajo oziroma ponovno vzpostavljajo habitati avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. V gozdovih s spremenjeno sestavo gozdnih življenjskih združb se postopno ponovno vzpostavlja njihova naravna sestava.

(2)

Številčnost populacij avtohtonih vrst prosto živečih živali v gozdnem ekosistemu mora zagotavljati biotsko ravnovesje ter ne sme ogrožati razvoja gozda ali preprečevati uresničevanja ciljev gospodarjenja z njim.

36.a člen

V odločbah, izdanih v upravnih zadevah iz prvega odstavka 17. člena, četrtega in sedmega odstavka 21. člena, prvega odstavka 29. člena in osmega odstavka 37. člena tega zakona, Zavod določi količino in strukturo dreves za posek po drevesnih vrstah in debelinskih razredih.

3. Gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture

37. člen

(1)

Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati tako, da se ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških pogojev gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo čim manj prizadenejo.

(2)

Pri načrtovanju gozdnih cest je treba poleg pomena gozdne ceste za gospodarjenje z gozdovi in prilagajanja naravnemu okolju upoštevati tudi obstoj in razvoj višinskih kmetij ter turistične in rekreativne potrebe.

(3)

Gradnja gozdnih prometnic je v javnem interesu. Gozdne prometnice se morajo graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da se ne:

-

ogrozijo vodni viri;

-

povzročijo erozijski procesi;

-

prepreči odtok visokih vod iz hudournikov;

-

poveča nevarnost plazov;

-

poruši ravnotežje na labilnih tleh;

-

poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj;

-

prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;

-

prizadene naravna ali kulturna dediščina;

-

ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.

(4)

Prepovedana je uporaba gozdnih prometnic za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdnih prometnic oziroma povečajo stroški njihovega vzdrževanja, če ta zakon ne določa drugače.

(5)

Gozdne vlake je treba graditi in vzdrževati v skladu z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu.

Zakon o gozdovih (ZG)

Časovnica