na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 59-2791/1999, stran 7529 DATUM OBJAVE: 23.7.1999
VELJAVNOST: od 21.10.1999 / UPORABA: od 21.10.1999
RS 59-2791/1999
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 11.8.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
2791. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
o razglasitvi zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
Razglašam zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 8. julija 1999.
001-22-114/99
Ljubljana, dne 16. julija 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA (ZOPOKD)
O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA (ZOPOKD)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Pravna oseba je kazensko odgovorna za kaznivo dejanje pod pogoji, ki jih v skladu s Kazenskim zakonikom določa ta zakon.
(2)
Zakon določa, za katero kaznivo dejanje je lahko odgovorna pravna oseba in kakšna kazen oziroma druga kazenska sankcija se ji lahko izreče.
2. člen
Omejitve pri odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja
(1)
Republika Slovenija in lokalne samoupravne skupnosti kot pravne osebe ne odgovarjajo za kaznivo dejanje.
(2)
Za pravne osebe, ki niso obsežene v prejšnjem odstavku, lahko zakon določi, da so za določeno kaznivo dejanje odgovorne vse ali pa samo nekatere vrste pravnih oseb.
3. člen
Krajevna veljavnost zakona
(1)
Po tem zakonu so domače in tuje pravne osebe odgovorne za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije.
(2)
Domača in tuja pravna oseba sta po tem zakonu odgovorni tudi za kaznivo dejanje, storjeno v tujini, če ima pravna oseba na ozemlju Republike Slovenije svoj sedež ali pa na njem opravlja svojo dejavnost, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno proti Republiki Sloveniji, njenemu državljanu ali domači pravni osebi.
(3)
Domača pravna oseba je po tem zakonu odgovorna tudi za kaznivo dejanje, storjeno v tujini proti tuji državi, tujemu državljanu ali tuji pravni osebi, pri čemer odgovornost pravne osebe ni odvisna od pogojev, določenih v 12. in drugem odstavku 13. člena Kazenskega zakonika ter posebnih pogojev za pregon storilca iz 14. člena Kazenskega zakonika, razen pogojev iz tretjega in petega odstavka.
II. SPLOŠNI DEL
1. Pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje
4. člen
Temelji odgovornosti pravne osebe
Za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe, je ta pravna oseba kazensko odgovorna:
1.
če pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov;
2.
če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje;
3.
če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem;
4.
če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.
5. člen
Meje odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje
(1)
Ob pogojih iz prejšnjega člena je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje tudi, če storilec za storjeno kaznivo dejanje ni kriv ali če je dejanje storil pod vplivom sile ali grožnje pravne osebe.
(2)
Odgovornost pravne osebe ne izključuje kazenske odgovornosti fizičnih oziroma odgovornih oseb za storjeno kaznivo dejanje.
(3)
Za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, je pravna oseba lahko odgovorna le pod pogoji iz 4. točke 4. člena tega zakona. V tem primeru se sme pravno osebo kaznovati mileje.
(4)
Če v pravni osebi razen storilca ni drugega organa, ki bi lahko vodil ali nadziral storilca, odgovarja pravna oseba za storjeno kaznivo dejanje v mejah storilčeve krivde.
6. člen
Odgovornost pri spremembi statusa pravne osebe
(1)
Pravna oseba, ki je v stečaju, je lahko kazensko odgovorna ne glede na to, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar se ji ne izreče kazen, temveč le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov.
(2)
Če je pravna oseba pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom prenehala obstajati, se jo lahko spozna za odgovorno, kazen in druge sankcije pa se izrečejo subjektu, ki je njen pravni naslednik, če so njegovi vodstveni ali nadzorni organi pred prenehanjem obsojene pravne osebe vedeli za storjeno kaznivo dejanje.
(3)
Subjektu, ki je pravni naslednik obsojene pravne osebe, njegovi vodstveni ali nadzorni organi pa niso vedeli za storjeno kaznivo dejanje, se izreče le odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov.
(4)
Če je pravna oseba prenehala obstajati po pravnomočno končanem kazenskem postopku, se izrečena sankcija izvrši v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena.
7. člen
Skrajna sila
(1)
Pravna oseba ni odgovorna, če je storilec izvršil kaznivo dejanje zato, da bi od nje odvrnil nezakrivljeno nevarnost škode, ki ne izhaja iz dovoljenih dejanj drugih oseb ali državnih organov, pri tem pa je škoda, ki je grozila, večja od škode, povzročene s kaznivim dejanjem.
(2)
V primerih, ko se storilec zaradi prekoračene skrajne sile sme kaznovati mileje ali se mu sme kazen odpustiti, se tudi pravno osebo sme kaznovati mileje oziroma se ji sme kazen odpustiti.
8. člen
Poskus
(1)
Če je storilec naklepno kaznivo dejanje začel, pa ga ni dokončal, je za poskus pod pogoji iz 4. člena tega zakona odgovorna tudi pravna oseba, če je v zakonu določeno, da je poskus kazniv.
(2)
Pravno osebo se kaznuje za poskus enako kot za dokončano kaznivo dejanje, sme pa se tudi kaznovati mileje.
(3)
Če vodstveni ali nadzorni organ storilcu prostovoljno prepreči dokončanje začetega kaznivega dejanja, se sme pravni osebi kazen odpustiti.
9. člen
Kolektivno kaznivo dejanje
Če je pri pravni osebi podan isti temelj odgovornosti glede več istovrstnih in časovno povezanih kaznivih dejanj večih storilcev, taka pravna oseba odgovarja, kakor da bi bilo storjeno eno kaznivo dejanje.
10. člen
Sostorilstvo pravnih oseb
(1)
Dvoje ali več pravnih oseb sodeluje pri kaznivem dejanju v sostorilstvu, če je pri vsaki podan kateri od temeljev odgovornosti iz 4. člena tega zakona.
(2)
Pri sostorilstvu po prejšnjem odstavku vsaka pravna oseba odgovarja tako, kakor da bi bila edina poleg storilca odgovorna za kaznivo dejanje.
11. člen
Splošni razlogi za milejše kaznovanje ali odpustitev kazni
(1)
Če vodstveni ali nadzorni organ po storitvi kaznivega dejanja, pri katerem je za pravno osebo podan temelj odgovornosti iz 4. točke 4. člena tega zakona, preden je bilo dejanje odkrito, prostovoljno naznani storilca, se sme pravno osebo kaznovati mileje.
(2)
Če vodstveni ali nadzorni organ po storitvi kaznivega dejanja, pri katerem je za pravno osebo podan temelj odgovornosti iz 4. točke 4. člena tega zakona prostovoljno naznani storilca, preden je bilo dejanje odkrito in takoj odredi vrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi ali odpravi povzročene škodljive posledice ali sporoči podatke o temeljih odgovornosti za druge pravne osebe, se sme pravni osebi kazen odpustiti.
2. Kazni in druge sankcije za pravne osebe
12. člen
Vrste kazni
Za kazniva dejanja pravnih oseb se sme predpisati naslednje kazni:
1)
denarna kazen;
2)
odvzem premoženja;
3)
prenehanje pravne osebe;
4)
prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba.
5)
prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti.
13. člen
Denarna kazen
(1)
Denarna kazen, ki se sme predpisati, ne sme biti manjša od 10.000 eurov in ne večja od 1,000.000 eurov.
(2)
V primeru, ko je bila s kaznivim dejanjem pravne osebe povzročena drugemu premoženjska škoda ali je pravna oseba pridobila protipravno premoženjsko korist, je lahko največja mera izrečene denarne kazni dvestokratni znesek takšne škode ali koristi.
14. člen
Odvzem premoženja
(1)
Pravni osebi se lahko odvzame polovico ali več premoženja ali celotno premoženje.
(2)
Odvzem premoženja se sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen pet let zapora ali hujša kazen.
(3)
V primeru stečajnega postopka kot posledice izrečene kazni odvzema premoženja se upniki lahko poplačajo iz odvzetega premoženja.
15. člen
Prenehanje pravne osebe
(1)
Prenehanje pravne osebe se lahko izreče, če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj.
(2)
Poleg prenehanja pravne osebe lahko sodišče izreče še kazen odvzema premoženja.