Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)

562. Zakon o Ustavnem sodišču

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ter drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi zakona o Ustavnem sodišču

Razglašam zakon o ustavnem sodišču, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 1994 in o njem ponovno odločal na seji dne 8. marca 1994.

Št. 100-29/94

Ljubljana, dne 8. marca 1994

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l.r.

Z A K O N
o ustavnem sodišču

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(2)

Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ.

(3)

Odločbe ustavnega sodišča so obvezne.

2. člen

(1)

Sedež ustavnega sodišča je v Ljubljani.

(2)

Svojo organizacijo in delo ureja ustavno sodišče s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.

3. člen

(1)

Delo ustavnega sodišča je javno v skladu s tem zakonom.

(2)

Ustavno sodišče z namenom odločanja o zadevah iz svoje pristojnosti zbira in obdeluje osebne podatke o udeleženkah oziroma udeležencih (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) v postopku oziroma podatke, katere mu sporočijo udeleženci ali državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil za potrebe odločanja ustavnega sodišča.

(3)

Glede obdelave in varstva osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka ustavno sodišče uporablja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

4. člen

(1)

Udeleženci v postopku pred ustavnim sodiščem imajo pravico vpogleda v spis ves čas, ko teče postopek, druge osebe pa, če jim to dovoli predsednica oziroma predsednik ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: predsednik ustavnega sodišča).

(2)

Zoper odklonitev vpogleda v spis, je v roku 3 dni od vročitve sklepa dovoljen ugovor. O ugovoru odloči ustavno sodišče na nejavni seji.

5. člen

Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo dajati ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo podatke, spise in listine na vpogled, sodišča pa tudi pravno pomoč.

6. člen

(1)

O vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, ustavno sodišče glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči.

(2)

Ustavno sodišče s poslovnikom podrobneje uredi pravila postopka, določena z zakonom.

7. člen

(1)

Ustavno sodišče imenuje generalno sekretarko oziroma generalnega sekretarja ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar), ki opravlja naloge, določene s tem zakonom in poslovnikom ustavnega sodišča.

(2)

Ustavno sodišče imenuje svetovalce ustavnega sodišča izmed pravnih in drugih strokovnjakov.

(3)

Ustavno sodišče lahko sprejema pripravnike v skladu z zakonom.

8. člen

(1)

Sredstva za delo ustavnega sodišča določi državni zbor na predlog ustavnega sodišča in so sestavni del proračuna Republike Slovenije.

(2)

O porabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča ustavno sodišče.

(3)

Nadzor nad uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena opravlja računsko sodišče.

II. PREDSEDNIK IN SODNIKI USTAVNEGA SODIŠČA

9. člen

Za sodnico oziroma sodnika ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodnik ustavnega sodišča) je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.

10. člen

(1)

Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki ustavnega sodišča izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. Volitve morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika ustavnega sodišča.

(2)

V odsotnosti nadomešča predsednika ustavnega sodišča podpredsednica oziroma podpredsednik ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: podpredsednik ustavnega sodišča), ki se izvoli za dobo in na način, določena v prejšnjem odstavku.

11. člen

Predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) in državni zbor o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča najpozneje 6 mesecev pred iztekom mandata.

12. člen

(1)

Predsednik Republike Slovenije objavi v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega člena v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča.

(2)

Predloge je treba poslati v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlogi morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.

13. člen

(1)

Predsednik republike predlaga kandidate za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča izmed možnih kandidatov, ki so predlagani na način iz prejšnjega člena, lahko pa predlaga tudi druge kandidate.

(2)

Predsednik republike lahko predlaga tudi več kandidatov kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča. Vsak predlog kandidature mora biti obrazložen, priloženo mora biti tudi pisno soglasje kandidata.

14. člen

(1)

Sodnika ustavnega sodišča izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.

(2)

Če sodnik ustavnega sodišča ni izvoljen, predsednik republike najpozneje v 14 dneh po dnevu glasovanja v državnem zboru izvede nov postopek po 12. členu tega zakona ali v istem roku za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča predlaga kandidate izmed kandidatov, ki so se prijavili na prejšnji poziv, ali druge kandidate po prvem odstavku 13. člena tega zakona.

(3)

Če sodnik ustavnega sodišča tudi na podlagi novega predloga ni izvoljen, se volitve opravijo na podlagi novega postopka po 12. členu tega zakona, s tem da predsednik republike poziv objavi najpozneje v osmih dneh po dnevu glasovanja v državnem zboru. Rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov ne sme biti krajši od 15 dni po objavi poziva.

(4)

Če je predsednik republike predlagal več kandidatov, kot se voli sodnikov ustavnega sodišča, se vrstni red kandidatov na glasovnici določi z žrebom. Če noben kandidat ni dobil predpisane večine ali če je bilo izvoljenih premalo sodnikov, se volitve ponovijo med kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se o toliko kandidatih, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča. Če tudi na ponovljenih volitvah ni izvoljeno toliko kandidatov, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča, se za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.

(5)

Do začetka glasovanja lahko kandidat odstopi od kandidature.

15. člen

Po izvolitvi poda sodnik ustavnega sodišča pred državnim zborom naslednjo prisego:

"Prisegam, da bom sodil po ustavi in zakonu in po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizadeval za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin."

16. člen

(1)

Funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva:

-

s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih, v organih političnih strank in v organih sindikatov,

-

z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih in pri nosilcih javnih pooblastil,

-

s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug,

-

z opravljanjem poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, razen z dejavnostmi, ki jih kot izjeme za funkcionarje določa zakon, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije.

(2)

Z dnem začetka izvrševanja funkcije ustavnega sodnika preneha sodniku ustavnega sodišča funkcija ali delo iz prve oziroma druge alinee prejšnjega odstavka.

(3)

Najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve mora izvoljeni sodnik ustavnega sodišča prenehati z opravljanjem dejavnosti iz tretje oziroma četrte alinee prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča.

16.a člen

(1)

O sprejemu dejavnosti ali članstva, ki ju ustavni sodnik po zakonu lahko opravlja poleg funkcije ustavnega sodnika, mora ustavni sodnik predhodno pisno obvestiti predsednika Ustavnega sodišča, ki odloča o združljivosti dejavnosti ali članstva s funkcijo ustavnega sodnika.

(2)

Če predsednik Ustavnega sodišča odloči, da je dejavnost ali članstvo nezdružljivo s funkcijo ustavnega sodnika, sprejme sklep, s katerim ustavnemu sodniku prepove sprejem dejavnosti ali članstva. V sklepu predsednik Ustavnega sodišča določi rok, v katerem mora ustavni sodnik prenehati z opravljanjem nezdružljive dejavnosti oziroma članstvom, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.

(3)

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko ustavni sodnik, na katerega se sklep nanaša, vloži pritožbo v roku 15 dni, o kateri odloča Ustavno sodišče na nejavni seji najkasneje v roku 30 dni. Ustavno sodišče pri odločanju o pritožbi zoper sklep, izloči ustavnega sodnika, ki vloži pritožbo. Zoper odločitev Ustavnega sodišča ni pritožbe.

(4)

V kolikor želi predsednik Ustavnega sodišča sprejeti dejavnost ali članstvo, ki ju po zakonu lahko opravlja poleg funkcije ustavnega sodnika, mora predhodno pisno obvestiti podpredsednika Ustavnega sodišča. Določbe glede vodenja postopka in odločanja o združljivosti dejavnosti ali članstva iz tega člena, se smiselno uporabljajo za postopek, ko želi predsednik Ustavnega sodišča sprejeti dejavnost ali članstvo.

(5)

Za vprašanja vezana na postopek odločanja o združljivosti dejavnosti ali članstva iz tega člena, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(6)

Sklep predsednika Ustavnega sodišča oziroma sklep Ustavnega sodišča glede sprejema dejavnosti ali članstva se javno objavi na spletni strani Ustavnega sodišča.

17. člen

(1)

Izvoljeni sodnik ustavnega sodišča začne izvrševati funkcijo ustavnega sodnika po dani prisegi.

(2)

Če prejšnjemu sodniku mandatna doba še ni potekla, začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo ustavnega sodnika z dnem izteka mandatne dobe prejšnjega sodnika.

(3)

V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo ustavnega sodnika z dnem prenehanja opravljanja nezdružljive dejavnosti.

17.a člen

(1)

Če predsednik republike hkrati predlaga kandidate za več prostih mest sodnikov ustavnega sodišča, ki se jim izteče mandat na isti dan, pa državni zbor ne izvoli kandidatov za vsa prosta mesta, se v primeru, ko izvolitev novih sodnikov pred iztekom mandata prejšnjih sodnikov ni več mogoča, določi z žrebom, kateri izmed sodnikov, ki se jim mandatna doba izteka, bodo po izteku mandata opravljali funkcijo sodnika do izvolitve novih sodnikov.

(2)

Žreb iz prejšnjega odstavka se izvede na seji ustavnega sodišča na način, določen s poslovnikom ustavnega sodišča, ob navzočnosti predsednice oziroma predsednika državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: predsednik državnega zbora).

(3)

Žreb se opravi najpozneje deset dni pred iztekom mandata sodnika ustavnega sodišča, če to ni mogoče, pa najkasneje naslednji dan, ko je znan izid volitev v državnem zboru.

(4)

Po opravljenem postopku žreba iz prejšnjih odstavkov ustavno sodišče v Uradnem listu Republike Slovenije objavi osebno ime sodnika ustavnega sodišča, ki nadaljuje z opravljanjem funkcije.

18. člen

(1)

Sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kot poslanci državnega zbora.

(2)

Državni zbor odloči o zahtevi pristojnega organa za začetek kazenskega postopka zoper sodnika ustavnega sodišča po predhodnem mnenju ustavnega sodišča najpozneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve. Ustavno sodišče mora dati predhodno mnenje v roku osmih dni od dneva, ko je seznanjeno z zahtevo pristojnega organa za začetek kazenskega postopka.

19. člen

(1)

Državni zbor na predlog predsednika republike predčasno razreši sodnika ustavnega sodišča v primerih, ki jih določa ustava.

(2)

O nastanku primera iz prejšnjega odstavka predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednika republike.

(3)

Če sodnik ustavnega sodišča sam zahteva razrešitev, pošlje predsednik ustavnega sodišča njegovo zahtevo predsedniku republike. Predsednik republike predlaga razrešitev ustavnega sodnika državnemu zboru, ki sodnika ustavnega sodišča razreši z dnem, ki ga predlaga sodnik ustavnega sodišča.

(4)

Ob razrešitvi sodnika ustavnega sodišča zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije sodniku ustavnega sodišča preneha mandat naslednji dan po objavi odločitve o razrešitvi v Uradnem listu Republike Slovenije.

20. člen

(1)

Sodniku ustavnega sodišča pripada službeno oblačilo, to je sodniška toga.

(2)

Vrste službenih oblačil in način nošenja predpiše ustavno sodišče s poslovnikom.

III. PRISTOJNOSTI USTAVNEGA SODIŠČA

21. člen

(1)

Ustavno sodišče odloča:

-

o skladnosti zakonov z ustavo,

-

o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava,

-

o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni,

-

o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni,

-

o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi,

-

o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti,

-

o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi,

-

o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi,

-

o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado,

-

o odgovornosti predsednika republike iz 109. člena ustave in predsednika vlade ter ministrov iz 119. člena ustave,

-

o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank,

-

o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov,

-

v drugih zadevah, ki so mu naložene z zakoni.

(2)

V postopku ratifikacije mednarodne pogodbe ustavno sodišče izreka mnenje o njeni skladnosti z ustavo na način, ki ga določa ta zakon.

(3)

Pri odločanju o zadevah iz pristojnosti iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena odloča ustavno sodišče tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti akti sprejeti.

21.a člen

(1)

Vloge, naslovljene na ustavno sodišče, za katere po določbah prejšnjega člena ni pristojno ustavno sodišče, rešuje generalni sekretar ustavnega sodišča.

(2)

V primerih iz prejšnjega odstavka generalni sekretar pojasni vložniku, zakaj vloge ni mogoče uvrstiti med zadeve, o katerih je pristojno odločati ustavno sodišče, in navede pogoje, pod katerimi je mogoče v skladu z določbami zakona sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem.

(3)

Generalni sekretar ustavnega sodišča odgovarja s pojasnili tudi na pritožbe in ugovore zoper odločitve ustavnega sodišča ter na vloge, glede katerih tako sklene ustavno sodišče.

IV. OCENA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV IN SPLOŠNIH AKTOV, IZDANIH ZA IZVRŠEVANJE JAVNIH POOBLASTIL

1. Zahteva in pobuda za začetek postopka

22. člen

(1)

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, se začne z vložitvijo pisne zahteve predlagatelja oziroma s sklepom ustavnega sodišča o sprejetju pobude za začetek postopka.

(2)

Ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, obsega tudi oceno skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava.

23. člen

(1)

Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.

(2)

Če vrhovno sodišče meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek v vseh zadevah, pri katerih mora pri odločanju o pravnih sredstvih uporabiti takšen zakon ali del zakona, in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.

(3)

Če je vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, lahko sodišče, ki bi moralo pri odločanju uporabiti ta zakon ali del zakona, prekine postopek do končne odločitve ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.

23.a člen

(1)

Z zahtevo lahko začnejo postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil:

-

državni zbor,

-

tretjina poslancev,

-

državni svet,

-

vlada,

-

varuh človekovih pravic, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine,

-

informacijski pooblaščenec, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, katerega vodi,

-

Banka Slovenije in računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita,

-

generalni državni tožilec, če nastane vprašanje ustavnosti v zvezi z zadevo, ki jo obravnava državno tožilstvo,

-

predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, če se posega v ustavni položaj ali v ustavne pravice samoupravne lokalne skupnosti,

-

reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti, če so ogrožene pravice samoupravnih lokalnih skupnosti,

-

reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, če so ogrožene pravice delavcev.

(2)

Predlagateljica oziroma predlagatelj (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.

(3)

Če tretjina poslancev vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena, Ustavno sodišče nadaljuje postopek tudi v primeru, ko se število poslancev med postopkom zmanjša pod tretjino vseh poslancev zaradi prenehanja mandata posameznim poslancem. Ustavno sodišče nadaljuje postopek obravnavanja zahteve tudi, če se med postopkom konča mandatna doba Državnega zbora.

24. člen

(1)

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude.

(2)

Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnica oziroma pobudnik (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

(3)

Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

24.a člen

(1)

Če udeleženca v postopku pred ustavnim sodiščem zastopa pooblaščenka oziroma pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), mora predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred ustavnim sodiščem.

(2)

Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred ustavnim sodiščem na drugo osebo.

24.b člen

(1)

Zahteva mora vsebovati naslednje podatke:

-

navedbo členov predpisa, ki se z zahtevo izpodbijajo,

-

navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen,

-

navedbo razlogov neskladnosti z ustavo ali zakonom,

-

podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve, in

Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)

Časovnica