Zakon o deviznem poslovanju (ZDP-1)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 23-1033/1999, stran 2496 DATUM OBJAVE: 8.4.1999

VELJAVNOST: od 23.4.1999 do 29.2.2008 / UPORABA: od 23.4.1999 do 29.2.2008

RS 23-1033/1999

Verzija 11 / 11

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
1033. Zakon o deviznem poslovanju (ZDP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o deviznem poslovanju (ZDP)
Razglašam zakon o deviznem poslovanju (ZDP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. marca 1999.
Št. 001-22-26/99
Ljubljana, dne 31. marca 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O DEVIZNEM POSLOVANJU (ZDP)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta zakon ureja:

1.

poslovanje med rezidenti in nerezidenti v tujih ali domačih plačilnih sredstvih,

2.

poslovanje med rezidenti v tujih plačilnih sredstvih ali če so predmet poslovanja tuja plačilna sredstva ter

3.

enostranske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo, ki nimajo značaja izpolnitve posla med rezidenti in nerezidenti.

(2)

Poslovanje po prejšnjem odstavku tega člena pomeni sklepanje tekočih in kapitalskih poslov in njihovo izpolnjevanje v obliki plačil ali prenosov.

2. člen

(1)

Rezidenti po tem zakonu so:

1.

gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;

2.

podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;

3.

samostojni podjetniki posamezniki oziroma fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: zasebniki);

4.

fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;

5.

fizične osebe, ki začasno bivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj 6 mesecev, razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;

6.

diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih in njihovi družinski člani.

(2)

Vse druge osebe so nerezidenti.

3. člen

(1)

Pooblaščena banka po tem zakonu je banka ali bančna podružnica, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov s tujino, skladno z zakonom o bančništvu.

(2)

Pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: pooblaščeni udeleženec) po tem zakonu je borznoposredniška družba ali banka ali njuna podružnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev.

4. člen

(1)

Tuja plačilna sredstva po tem zakonu so devize, tuja gotovina, čeki, kreditna pisma in denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti.

(2)

Devize po tem zakonu so denarne terjatve v tuji valuti do bank izven Republike Slovenije.

(3)

Tuja gotovina so bankovci in kovanci v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država.

(4)

Čeki, kreditna pisma in drugi denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti, so denarne terjatve do izdajateljev.

5. člen

(1)

Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na kapitalskem trgu po tem zakonu, so delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev.

(2)

Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na denarnem trgu so kratkoročni vrednostni papirji z ročnostjo manj kot eno leto kot so zakladne menice, blagajniški zapisi, potrdila o depozitih, bančni akcepti in podobno.

(3)

Domači vrednostni papirji po tem zakonu so papirji, katerih izdajatelj je rezident. Globalna potrdila o lastništvu izdana na osnovi domačih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot domači vrednostni papir. Vsi drugi vrednostni papirji so tuji.

6. člen

Izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti,

-

katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,

-

ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in

-

ki se poravnava v prihodnosti.

7. člen

(1)

Kapitalski posli po tem zakonu so posli med rezidenti in nerezidenti, katerih namen je prenos kapitala.

(2)

Za kapitalske posle iz prvega odstavka tega člena se štejejo predvsem:

1.

Neposredne naložbe

2.

Naložbe v nepremičnine

3.

Posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu

4.

Posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu

5.

Posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov

6.

Kreditni posli

7.

Jamstva in garancije

8.

Depozitni posli

9.

Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja.

(3)

Kapitalski posli so tudi posli, ki so pravni temelj odtujitve naložbe oziroma vrednostnega papirja iz drugega odstavka tega člena, kakor tudi repatriacija ali drugačna uporaba sredstev na tej osnovi.

(4)

Kapitalski posli so tudi odplačila kreditov iz drugega odstavka tega člena.

8. člen

(1)

Enostranski prenosi premoženja so prenosi premoženja iz Republike Slovenije v tujino ali iz tujine v Republiko Slovenijo, ki niso posledica izpolnitve kapitalskega ali tekočega posla med rezidenti in nerezidenti.

(2)

Za enostranske prenose premoženja iz prvega odstavka tega člena se šteje:

1.

Osebne prenose premoženja,

2.

Fizične prenose premoženja.

9. člen

(1)

Tekoči posli so posli, katerih namen ni prenos kapitala.

(2)

Plačila in prenosi za tekoče posle vključujejo:

1.

vsa zapadla plačila iz naslova zunanje trgovine, drugih tekočih poslov, vključno s storitvami, ter običajnih kratkoročnih bančnih in kreditnih instrumentov,

2.

zapadla plačila obresti na posojila in neto dohodkov od drugih vlaganj,

3.

plačila zmernega dela odplačil kreditov ali amortizacije neposrednih naložb,

4.

zmerna nakazila za družinske življenjske stroške.

10. člen

(1)

Neposredne naložbe po tem zakonu so vse naložbe, ki jih investitor opravi z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje gospodarske družbe ali drugega pravnega subjekta.

(2)

Za neposredno naložbo iz prvega odstavka tega člena se šteje zlasti:

1.

ustanovitev ali povečanje osnovnega kapitala gospodarske družbe v popolni lasti vlagatelja, ustanovitev podružnice ali pridobitev že obstoječe gospodarske družbe v popolno last vlagatelja ali vlaganje zaradi opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika;

2.

udeležba v novo ustanovljeni ali že obstoječi gospodarski družbi, če vlagatelj s tem poseduje ali pridobideset ali več kot deset odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu gospodarske družbe oziroma deset ali več kot deset odstotkov glasovalnih pravic ob izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.

3.

posojilo z dobo pet let ali več z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav, če ima posojilo naravo podrejene terjatve in če je posojilo dano med povezanimi osebami.

(3)

Natančnejše kriterije in način ugotavljanja namena iz prvega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.

11. člen

(1)

Posli z vrednostnimi papirji so posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem in denarnem trgu in posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov, ki niso posli v smislu naložb iz 10. člena tega zakona.

(2)

Za posle z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka tega člena se štejejo:

1.

prodaja, izdaja in vpeljava domačih vrednostnih papirjev v tujini,

2.

prodaja, izdaja in vpeljava tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji,

3.

naložbe rezidentov v vrednostne papirje v tujini,

4.

naložbe nerezidentov v vrednostne papirje v Republiki Sloveniji.

(3)

Vpeljava vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena pomeni začetek trgovanja tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji ali domačih vrednostnih papirjev v tujini.

12. člen

(1)

Kreditni posli po tem zakonu so sklenitev kreditne pogodbe ali posojilne pogodbe, če je predmet kredita ali posojila denar.

(2)

Komercialni krediti po tem zakonu so krediti povezani s trgovinskimi posli in nudenjem storitev v mednarodnem prometu, kjer je rezident ena od strank. Med komercialne kredite se štejejo pogodbeni trgovinski krediti (odlogi plačil oziroma predplačila) in njihovo financiranje s strani bank. Med komercialne kredite se štejejo tudi posli odkupa terjatev (factoring), če je prvotni posel, na podlagi katerega je terjatev nastala, ustrezal značaju komercialnega kredita.

(3)

Družinska posojila po tem zakonu so posojila med osebami, ki so v krogu zakonitih dedičev, pri čemer je ena od strani nerezident.

(4)

Finančni krediti po tem zakonu so vsi krediti, ki niso krediti po 3. točki drugega odstavka 10. člena tega zakona in drugem oziroma tretjem odstavku tega člena. Med finančne kredite se štejejo tudi hipotekarna in potrošniška posojila in posli finančnega leasinga.

(5)

Jamstva in garancije se po tem zakonu štejejo kot kreditni posel.

13. člen

Depozitni posli so posli sklenjeni s pogodbo o tekočem ali depozitnem računu med nerezidentom in rezidenčno pooblaščeno banko in obratno med rezidentom in nerezidenčno finančno institucijo.

14. člen

Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja vključujejo plačila premij ter zavarovalnih vsot na osnovi pogodbe med nerezidentom (zavarovalnico) in rezidentom (koristnikom) ter rezidentom (zavarovalnico) in nerezidentom (koristnikom).

15. člen

Osebni prenosi premoženja so prenosi premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo iz naslova družinskega posojila, darila, dote, dediščine in volila, poravnave dolga priseljenca v matični državi, prenosa premoženja izseljenca v tujino, iger na srečo in prihrankov zaposlenih oseb v Republiki Sloveniji, ki niso rezidenti.

16. člen

Za fizični prenos po tem zakonu se šteje prenos plačilnih sredstev in vrednostnih papirjev iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo.

16.a člen

(1)

Pogodbeni menjalec je pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja menjalniške posle na podlagi pogodbe s pooblaščeno banko.

(2)

Kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je neposredno imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z najmanj 20% deležem ali ima obvladujoči položaj pri upravljanju s sredstvi pogodbenega menjalca.

(3)

Odgovorna oseba pogodbenega menjalca po tem zakonu je oseba, ki jo določi pogodbeni menjalec in je odgovorna za upravljanje in zakonitost menjalniškega poslovanja pri njem.

2. TEMELJNE DOLOČBE

17. člen

Poslovanje med rezidenti in nerezidenti je prosto, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

19. člen

Rezidenti in nerezidenti lahko prosto izvajajo enostranske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

20. člen

Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na posle, ki so podlaga za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti.

3. KAPITALSKI POSLI

3.1. Neposredne naložbe

22. člen

(1)

Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Sloveniji v gospodarske družbe ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo so dovoljene samo z dovoljenjem, ki ga izda Vlada Republike Slovenije.

(2)

Vlada Republike Slovenije lahko omeji ali prepove neposredne naložbe nerezidentov iz držav, v katerih so neposredne naložbe rezidentov omejene ali prepovedane, razen če ni to v nasprotju z ratificiranim in objavljenim mednarodnim sporazumom.

23. člen

Prenos dobička, prenos kupnine zaradi odtujitve in prenos ostanka likvidacijske mase je prost, pod pogojem, da nerezident poravna vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji.

24. člen

Investitor, ki je nerezident, ima ob pogoju vzajemnosti pravico do nadomestila v naravi ali odškodnine v sorazmerju z vloženim kapitalom, ki ga je vložil v družbo ali drugo obliko opravljanja dejavnosti, za škodo ali izgubo, nastalo zaradi razlastitve ali drugih ukrepov države, s podobnimi učinki, če drug zakon ali objavljena ratificirana mednarodna pogodba ne določa drugače, kar je za investitorja, ki je nerezident, bolj ugodno.