3897. Pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata
Na podlagi tretjega odstavka 66. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 in 37/95) in 27. člena statuta Zdravniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 64/96) je Skupščina zdravniške zbornice Slovenije na 27. seji dne 24. 4. 1997 in 28. izredni korespondenčni seji dne 30. 7. 1997 in s soglasjem ministra za zdravstvo z dne 16. 12. 1997 sprejela
P R A V I L N I K
o vsebini in poteku sekundarijata
Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) skladno s tretjim odstavkom 14. člena zakona o zdravniški službi na podlagi javnega pooblastila načrtuje, organizira, vodi, usklajuje in nadzira izvajanje sekundarijata.
Zdravnik se po diplomi na medicinski fakulteti zaposli kot zdravnik sekundarij pod vodstvom mentorja v zdravstvenem zavodu, ki opravlja bolnišnično dejavnost ali osnovno zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalec) na podlagi odločbe, ki jo izda zbornica.
V času sekundarijata, ki traja dve leti, opravlja zdravnik sekundarij prvih šest mesecev program pripravništva. Prvih šest mesecev opravlja zdravnik sekundarij delo na področju urgentne medicine po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravstvo. Ta program se zaključi s strokovnim izpitom.
Po opravljenem programu iz urgentne medicine kot prvem delu sekundarijata zdravnik sekundarij nadaljuje z drugim delom sekundarijata, ki traja še 18 mesecev, po programu, ki ga določi zbornica. Sekundarijat se zaključi s preizkusom usposobljenosti.
Zdravnik sekundarij, ki pridobi pravico do opravljanja specializacije, ne more prekiniti sekundarijata prej, kot v 30 dneh od izdaje odločbe o odobritvi specializacije. Sekundarij lahko prekine sekundarijat tudi v krajšem roku, kolikor s tem soglašata delodajalec in zbornica.
Specializacijo lahko prične po opravljenem strokovnem izpitu.
Zdravnik sekundarij mora med opravljanjem sekundarijata delati polni delovni čas. Pod nadzorom mentorja ali pooblaščenega zdravnika se mora zdravnik sekundarij vključevati v turnusno delo in dežurno službo.
Porodniški dopust, služenje vojaškega roka in daljše odsotnosti (npr. odsotnost zaradi bolezni, ki je daljša od 30 zaporednih koledarskih dni), razen letnega dopusta, se ne vštevajo v sekundarijat. V primerih take odsotnosti se sekundarijat ustrezno podaljša. O dolžini podaljšanja in izvedbi programa sekundarijata odloča zbornica.
Med opravljanjem sekundarijata se zdravniku sekundariju poverijo opravila, za katera se usposablja. Pri tem ga mora neposredno nadzirati mentor.
II. VSEBINA SEKUNDARIJATA
Zdravnik sekundarij opravlja delo zdravnika na različnih oddelkih pooblaščenega izvajalca tako, da spozna, osvoji in obvlada vsa predpisana znanja, načela in veščine, ki jih predpisuje ta pravilnik.
Po opravljenem programu iz urgentne medicine prične zdravnik sekundarij izvajati program na naslednjih strokovnih področjih:
-
interna medicina (v okviru katere je infektologija 1 do 2 meseca),
II. izbirni del programa:
-
anesteziologija z reanimatologijo,
-
fizikalna medicina in rehabilitacija,
-
ginekologija s porodništvom.
Določeni deli sekundarijata se lahko izvajajo v obliki organiziranega programa usposabljanja (vsebinsko zaključeni seminarji, tečaji, učne delavnice ipd.)
Podrobneje je vsebina sekundarijata s trajanjem posameznih delov programa opredeljena v prilogi št. 1 List sekundarija, ki je sestavni del pravilnika. Listine, kot je prijava za opravljanje sekundarijata, obvestila in potrdila ter navodilo za opravljanje sekundarijata izda zbornica.
Sekundarijat poteka v ciklusih, ki trajajo najmanj dva meseca.
Zdravniki sekundariji začenjajo z delom na oddelkih iz obveznega dela programa, nato pa s programom nadaljujejo na ostalih strokovnih področjih iz prejšnjega člena.