Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB)

3756. Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o prevozu nevarnega blaga (ZPNB)

Razglašam zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. septembra 1999.

Št. 001-22-135/99

Ljubljana, dne 24. septembra 1999.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O PREVOZU NEVARNEGA BLAGA (ZPNB)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen zakona)

(1)

Ta zakon ureja pogoje za prevoz nevarnega blaga za posamezne vrste prometa, dolžnosti oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pogoje za embalažo in vozila, imenovanje varnostnega svetovalca, usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pristojnosti državnih organov in nadzor nad izvrševanjem zakona.

(2)

Namen tega zakona je zagotoviti varen prevoz nevarnega blaga.

(3)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskih skupnosti:

-

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L št. 260 z dne 30. 9. 2008, str. 13),

-

Direktiva Sveta 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga (UL L št. 249 z dne 17. 10. 1995, str. 35), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/26/ES z dne 7. maja 2001 (UL L št. 168 z dne 23. 6. 2001, str. 23).

2. člen

(področje uporabe)

(1)

Ta zakon se uporablja za prevoz nevarnega blaga:

-

v cestnem prometu,

-

v železniškem prometu,

-

po morju in celinskih vodah in

-

v zračnem prometu.

(2)

Ta zakon se ne uporablja za prevoz nevarnega blaga:

-

z vozili, ki pripadajo oboroženim silam ali so te zanj odgovorne,

-

ki je v celoti izveden znotraj zaprtega območja.

3. člen

(mednarodne pogodbe)

(1)

Za prevoz nevarnega blaga v cestnem prometu se uporabljajo:

-

evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Uradni list SFRJ – MP, št. 59/72) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92), katerega sestavni del sta prilogi A in B,

-

protokol, s katerim se dopolnjuje tretji odstavek 14. člena evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Uradni list SFRJ – MP, št. 8/77) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92) in

-

protokol, ki dopolnjuje člen 1 (a), člen 14 (1) in člen 14 (3) (b) evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), (Uradni list RS – MP, št. 7/97).

(2)

Za prevoz nevarnega blaga v železniškem prometu se uporablja:

-

konvencija o mednarodnih železniških prevozih (COTIF), (Uradni list SFRJ – MP, št. 8/84) in akt o potrditvi nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92), katere sestavni del je pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID) in

-

protokol o spremembi Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) (Uradni list RS – MP, št. 2/04).

(3)

Za prevoz nevarnega blaga v pomorskem prometu se uporabljajo:

-

mednarodna konvencija o varnosti kontejnerjev (CSC) (Uradni list SFRJ – MP, št. 3/87) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 15/92),

-

mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS), 1974 (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/81) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 15/92) in

-

mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), 1973 (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 15/92), skupaj z veljavnimi protokoli in spremembami teh konvencij ter obveznimi kodeksi.

(4)

Za prevoz nevarnega blaga v zračnem prometu se uporabljajo:

-

konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – MP, št. 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, in Uradni list SFRJ – MP, št. 11/63, 49/71, 62/73, 15/78 in 2/80) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 24/92) ter na njeni podlagi izdane priloge, ki se nanašajo na varen prevoz nevarnega blaga po zraku.

(5)

Za prevoz jedrskih snovi se uporabljata tudi:

-

konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala, (Uradni list SFRJ – MP, št. 9/85) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92) in

-

skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS – MP, št. 3/99).

(6)

Država članica Evropske unije se v cestnem prometu šteje kot pogodbenica ADR iz prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga.

4. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

nevarno blago so snovi, materiali in predmeti, ki so v predpisih iz prejšnjega člena razvrščeni po razredih na: eksplozivne snovi, pline, vnetljive tekočine, vnetljive trdne snovi, samovnetljive snovi, snovi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, perokside, organske perokside, strupe, kužne snovi, radioaktivne snovi, jedke snovi in drugo nevarno blago. Nevarno blago so tudi odpadki, pripravki in jedrski material, če izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med nevarno blago po predpisih iz prejšnjega člena;

2.

embalaža je vsaka embalažna enota, izdelana po predpisih iz prejšnjega člena za polnjenje z nevarnim blagom (sodi, vreče, ročke, mešana in sestavljena embalaža, vsebniki IBC, zabojniki ali druge embalažne enote);

3.

tovorek je končni izdelek pakiranja, ki ga sestavljata embalaža in njena vsebina, pripravljena za prevoz;

4.

vozilo je vsako prevozno sredstvo po predpisih iz 3. člena tega zakona, in sicer:

-

motorno vozilo, ki je vozilo, namenjeno uporabi na cesti, z vsaj štirimi kolesi in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo nad 25 km/h, ter njegovi priklopniki, razen tirnih vozil, delovnih strojev ter kmetijskih in gozdarskih traktorjev, katerih hitrost pri prevozu nevarnega blaga ne presega 40 km/h,

-

vagon, ki je tirno vozilo brez lastnega pogona, ki vozi po svojih kolesih na železniških tirih in se uporablja za prevoz blaga,

-

ladja, ki je plovilo, usposobljeno za plovbo po celinskih plovnih poteh ali po morju, ter

-

zrakoplov;

5.

pošiljatelj je tisti, ki je kot pošiljatelj naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravi brez pogodbe o prevozu oziroma prevozne listine, je pošiljatelj tisti, ki izroči nevarno blago v prevoz;

6.

prevoznik je tisti, ki opravlja prevoze iz 2. člena tega zakona in je kot tak naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravi brez pogodbe o prevozu oziroma prevozne listine, je prevoznik tisti, ki prevaža nevarno blago;

7.

prejemnik je tisti, ki je kot prejemnik naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravi brez pogodbe o prevozu oziroma prevozne listine, je prejemnik tisti, ki prevzame nevarno blago;

8.

organizator prevoza je tisti, ki organizira prevoz ali opravlja druge storitve v zvezi s prevozom nevarnega blaga;

9.

oseba, ki pakira, je tisti, ki tovorke polni, pakira ali pripravlja za prevoz;

10.

polnilec je tisti, ki nevarno blago polni v cisterno, v vozilo za razsuti tovor, v zabojnik za razsuti tovor ali pripravlja napolnjeno cisterno, vozilo ali zabojnik za prevoz;

11.

uporabnik cisterne zabojnika je tisti, ki kot lastnik, zaposleni ali sicer upravičen do tega uporablja cisterno zabojnik za prevoz nevarnega blaga;

12.

nakladalec je tisti, ki nalaga nevarno blago na vozilo ali v zabojnik;

13.

nadzor je vsako preverjanje, pregled ali drug postopek, ki ga iz varnostnih razlogov izvajajo pristojni organi.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot v predpisih iz 3. člena tega zakona.

II. DOLOČBE, KI VELJAJO ZA VSE PROMETNE PANOGE

Embalaža

5. člen

(dopustna embalaža)

Za nevarno blago se lahko uporablja le embalaža, ki:

-

po kakovosti in izvedbi ustreza količini in lastnostim nevarnega blaga, za katero se uporablja,

-

je po predpisih iz 3. člena tega zakona v njej dopusten prevoz nevarnega blaga,

-

je po predpisih iz 3. člena tega zakona preizkušena in odobrena,

-

ima po predpisih iz 3. člena tega zakona napise, oznake ali nalepke za označitev nevarnosti in druge podatke o nevarnem blagu ter embalaži.

6. člen

(1)

Proizvajalec embalaže za nevarno blago mora pridobiti odobritev za označevanje embalaže.

(2)

Proizvajalec embalaže mora skrbeti za to, da je na vsaki embalaži, ki jo da v promet, ustrezna označitev.

(3)

Če embalaža ne ustreza več predpisom iz 3. člena tega zakona, jo proizvajalec ne sme več označevati.

7. člen

(odobritev embalaže)

(1)

Embalažo za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi odobri organ, pristojen za jedrsko varnost, ali organizacija, ki jo določi ta organ.

(2)

Embalažo za prevoz drugega nevarnega blaga odobri organizacija, ki jo določi minister, pristojen za trg, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.

(3)

Pred izdajo odločbe o določitvi organizacije iz prvega in drugega odstavka pristojni minister v sodelovanju z nacionalno akreditacijsko službo ugotovi izpolnjevanje pogojev za izvajanje postopka za odobritve embalaže za prevoz nevarnega blaga pri tej organizaciji.

(4)

Podrobnejše predpise o odobritvi embalaže za prevoz nevarnega blaga na podlagi predpisov iz 3. člena tega zakona sprejme minister, pristojen za promet.

(5)

Organizacija iz prvega in drugega odstavka tega člena sme odobriti embalažo, če ta ustreza zahtevam predpisov iz 3. člena tega zakona.

(6)

Organ, pristojen za jedrsko varnost, oziroma organizacija iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko vzame kot osnovo za izdajo odobritve embalaže tudi rezultate preizkusov tujih organizacij, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi smotrnosti, enostavnosti ali hitrosti postopka.

(7)

Embalaža, ki jo odobri pristojni organ tuje države, se upošteva, če je preizkušena in odobrena po predpisih iz 3. člena tega zakona.

(8)

Embalaža se sme uporabljati v tistih prometnih panogah, za katere izpolnjuje pogoje iz 5. člena tega zakona in pogoje iz predpisov, izdanih na podlagi tega zakona.

8. člen

(označevanje embalaže)

(1)

Organ, pristojen za jedrsko varnost, oziroma organizacija iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena mora v odobritvi embalaže določiti vrsto označevanja s kodo, ki mora ustrezati predpisom iz 3. člena tega zakona. Nedopustne so oznake, ki bi se lahko zamenjale z že določenimi ali tujimi oznakami.

(2)

Če je potrebno zaradi varnosti prevozov ali če je to določeno v predpisih iz 3. člena tega zakona, se v odobritvi za označevanje embalaže lahko določijo ustrezne omejitve za uporabo embalaže (posebni pogoji, časovne omejitve).

9. člen

(neustrezna embalaža)

Če pristojni organ za nadzor ugotovi, da embalaža ne ustreza pogojem predpisov iz 3. člena tega zakona, prepove njeno nadaljnjo uporabo za prevoz nevarnega blaga in o tem takoj obvesti organ, pristojen za jedrsko varnost, oziroma organizacijo iz prvega in drugega odstavka 7. člena tega zakona. Ta mora izvesti postopek za odvzem odobritve embalaže.

Vozila

10. člen

(vozila)

Za prevoz nevarnega blaga se lahko uporablja vozilo, ki:

-

je izdelano in opremljeno po predpisih iz 3. člena tega zakona,

-

je pregledano in je zanj izdano potrdilo (certifikat), če to določajo predpisi iz 3. člena tega zakona,

-

je označeno z opozorilnimi tablami, napisi, oznakami (nalepkami) za označevanje nevarnosti in drugimi informacijami o nevarnem blagu in vozilu, kot določajo predpisi iz 3. člena tega zakona.

Prevoz nevarnega blaga

11. člen

(preventivni varnostni ukrepi)

Glede na vrsto predvidljivih nevarnosti morajo udeleženci pri prevozu nevarnega blaga sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečili nesrečo oziroma posledice morebitne nesreče čim bolj zmanjšali. Ob nevarnosti oziroma nesreči morajo takoj obvestiti policijo ali center za obveščanje ter sporočiti podatke, potrebne za ukrepanje.

12. člen

(dolžnosti pošiljatelja)

Pošiljatelj sme dati nevarno blago v prevoz, če:

-

je to dopustno po predpisih iz 3. člena tega zakona,

-

je bilo za nevarno blago, za katere je potrebno dovoljenje za prevoz po 22. ali 25. členu tega zakona, to dovoljenje izdano,

-

je pakirano v embalaži, ki ustreza pogojem iz 5. člena tega zakona,

-

so izpolnjene določbe o načinu prevoza, skupnem nakladanju, ravnanju, shranjevanju, čiščenju in dekontaminaciji ter druge določbe predpisov iz 3. člena tega zakona,

-

vozilo oziroma druge prevozne enote ustrezajo pogojem iz 10. člena tega zakona,

-

so vozniku ali tistemu, ki opravlja prevoz, izročene predpisane spremne listine po predpisih iz 3. člena tega zakona ter po potrebi dovoljenje za prevoz po 22. členu tega zakona oziroma posebno dovoljenje po 25. členu tega zakona,

-

je upošteval druge ukrepe varovanja in varnosti po predpisih iz 3. člena tega zakona.

13. člen

(dolžnosti organizatorja prevoza)

Organizator prevoza mora zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prejšnjega člena tega zakona.

14. člen

(dolžnosti osebe, ki pakira nevarno blago za prevoz)

Dolžnosti osebe, ki pakira nevarno blago za prevoz, so:

-

upoštevati mora predpise o pakiranju,

-

pri pripravi tovorkov mora upoštevati predpise o napisih in oznakah ali nalepkah za označevanje nevarnosti,

-

upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

15. člen

(dolžnosti polnilca, ki polni nevarno blago za prevoz)

Dolžnosti osebe, ki polni nevarno blago za prevoz, so:

-

pred polnjenjem cisterne, cisterne zabojnika, vozila za tovor v razsutem stanju ali zabojnika za tovor v razsutem stanju mora preveriti, ali so cisterna, vozilo ali zabojnik ter njihova oprema očiščeni in tehnično brezhibni,

-

cisterno, cisterno zabojnika, vozilo ali zabojnike sme napolniti samo s tistim nevarnim blagom, ki se sme prevažati v cisternah, vozilih za tovor v razsutem stanju ali zabojnikih za tovor v razsutem stanju,

-

pri polnjenju cisterne mora upoštevati določila o nevarnem blagu v dveh rezervoarjih cisterne, ki ležita neposredno drug poleg drugega,

-

pri polnjenju cisterne mora upoštevati dopustno stopnjo polnjenja ali dopustno maso polnjenja na liter prostornine,

-

po polnjenju cisterne mora preveriti tesnost naprav za zapiranje,

-

paziti mora, da na zunanji strani cisterne, ki jo polni, ni ostankov nevarnega blaga,

-

cisterno sme polniti le na določenem in posebej prirejenem prostoru za polnjenje,

-

upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

16. člen

(dolžnosti uporabnika cisterne zabojnika)

Dolžnosti uporabnika cisterne zabojnika so:

-

upoštevati mora predpise o konstrukciji, opremi, preverjanju in označbi,

-

skrbeti mora za vzdrževanje cisterne in njene opreme na tak način, da izpolnjuje pogoje po predpisih iz 3. člena tega zakona,

-

zagotoviti mora izreden preizkus cisterne zabojnika, če je prišlo do dogodka (predelava, nesreča), ki bi lahko vplival na varnost,

-

upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

17. člen

(dolžnosti nakladalca, ki naklada nevarno blago za prevoz)

Dolžnosti osebe, ki naklada nevarno blago za prevoz, so:

-

z nakladanjem lahko začne, če so izpolnjeni vsi pogoji za prevoz nevarnega blaga iz 12. člena tega zakona,

-

pri natovarjanju tovorkov mora upoštevati določbe o prepovedi skupnega nakladanja in predpise o ločitvi od živil in krmil,

-

nakladati sme le na določenem in posebej prirejenem prostoru za nakladanje,

-

upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona.

18. člen

(dolžnosti prevoznika)

Prevoznik sme prevažati nevarno blago, če:

-

je to dopustno po predpisih iz 3. člena tega zakona,

-

je bilo za nevarno blago, za katere je potrebno dovoljenje za prevoz po 22. ali 25. členu tega zakona, to dovoljenje izdano,

-

je pakirano v embalaži, ki ustreza pogojem iz 5. člena tega zakona,

-

so izpolnjene določbe o načinu prevoza, skupnem nakladanju, ravnanju, shranjevanju, čiščenju, razplinjenju in dekontaminaciji ter druge določbe predpisov iz 3. člena tega zakona,

-

vozilo ustreza pogojem iz 10. člena tega zakona,

-

je vozilo tehnično brezhibno, opremljeno in označeno po predpisih iz 3. člena tega zakona,

-

je vozilo pravilno naloženo oziroma da ni preobremenjeno,

-

so tovorki ustrezno zavarovani proti premikanju,

-

je upošteval druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona in drugih predpisih, ki urejajo varnost prevoza.

19. člen

(dolžnosti prejemnika)

Dolžnosti prejemnika so:

-

ne sme zavlačevati prevzema nevarnega blaga,

-

če je v predpisih iz 3. člena tega zakona tako določeno, mora vozilo očistiti, razpliniti in dekontaminirati ter poskrbeti za odstranitev tabel in oznak ali nalepk za označevanje nevarnosti, potem ko so bila vozila očiščena, razplinjena in dekontaminirana,

-

nevarno blago sme razkladati le na določenem in posebej prirejenem prostoru za razkladanje,

-

upoštevati mora druge varnostne ukrepe po predpisih iz 3. člena tega zakona in drugih predpisih, ki urejajo varnost prevoza.

20. člen

(dolžnosti prevoznika ob izgubi nevarnega blaga)

Prevoznik mora ukreniti vse potrebno, da se nevarno blago najde, če se med prevozom izgubi, in o nevarnosti nevarnega blaga takoj obvestiti center za obveščanje ali policijo.

21. člen

(ukrepi ob razsutju ali razlitju nevarnega blaga)

(1)

Nevarno blago, ki se med prevozom razsuje ali razlije, mora prevoznik zavarovati, pobrati ali odstraniti oziroma dati na za to določen prostor ali na drug primeren način poskrbeti, da ni več nevarno, ter o tem obvestiti center za obveščanje ali policijo.

(2)

Če nevarnega blaga, ki je izpadlo ali se razlilo, prevoznik ne more pobrati, odstraniti, dati na določen prostor ali kako drugače nevtralizirati, mora poklicati organizacijo, ki je pooblaščena za reševanje nesreč z nevarnim blagom, da to stori na prevoznikove stroške.

(3)

Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določi prostore za začasno shranjevanje razsutega ali razlitega nevarnega blaga in kontaminiranih stvari in pogoje, ki jih morajo ti prostori izpolnjevati.

22. člen

(dovoljenje za prevoz)

(1)

Za prevoz eksplozivnih, radioaktivnih in jedrskih snovi je potrebno dovoljenje.

(2)

Dovoljenje za prevoz eksplozivnih snovi v notranjem prometu izda upravna enota, z območja katere se pošiljka pošilja, za prevoz v mednarodnem prometu (uvoz, izvoz, tranzit) pa minister, pristojen za notranje zadeve.

(3)

Dovoljenje za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi izda Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, razen za radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.

(4)

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno za prevoz manjših količin eksplozivnih snovi, določenih v predpisih iz 3. člena tega zakona, in za prevoz tistih radioaktivnih snovi, za katere ni predvideno dovoljenje v predpisih iz 3. člena tega zakona. Dovoljenje prav tako ni potrebno za prevoze, ki jih opravljajo slovenska vojska, policija ali civilna zaščita za lastne potrebe, pri tem pa se morajo izvajati varnostni ukrepi oziroma spremstvo.

(5)

Dovoljenje se lahko izda za en sam prevoz ali za več prevozov v določenem času.

(6)

Pošiljatelj ali organizator prevoza mora o točnem času začetka in predvidenem času zaključka prevoza, za katerega je potrebno izdati dovoljenje na podlagi tega člena, obvestiti najbližjo policijsko postajo najmanj 48 ur pred začetkom prevoza, pri prevozu radioaktivnih snovi pa še izdajatelja dovoljenja.

23. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja)

(1)

Zahtevo za izdajo dovoljenja za prevoz vloži pošiljatelj, organizator prevoza ali prejemnik, vsebovati pa mora:

-

podatke o proizvajalcu, pošiljatelju, prevozniku in prejemniku,

-

številko Združenih narodov (UN številko), podatke in potrdila, ki so določena v predpisih iz 3. člena tega zakona,

-

podatke o količini, kemični in fizikalni sestavi,

-

navedbo prevozne poti,

-

navedbo kraja raztovarjanja,

Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB)

Časovnica