11. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO
SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O IZROČITVI
Razglašam Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. januarja 1995.
Ljubljana, dne, 2. februarja 1995
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO
HRVAŠKO O IZROČITVI
Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi, sklenjena na Brdu pri Kranju 8. julija 1994.
Pogodba se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:
P O G O D B A
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O IZROČITVI
Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta se v želji, da utrdita nadaljnje sodelovanje na področju pravne pomoči v kazenskih zadevah, zlasti pa uredita sodelovanje glede izročitev ter s tem olajšata pravni promet med njima na tem področju, sporazumeli, da skleneta to pogodbo.
Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta skladno z določbami te pogodbe na prošnjo druga drugi izročali osebe, ki se v državi, ki prosi za izročitev (v nadaljnjem besedilu: država prosilka), preganjajo zaradi kaznivega dejanja ali se izročitev zaproša zaradi izvršitve kazni zapora ali varnostnega ukrepa.
(1)
Pristojni organi držav pogodbenic občujejo pisno pri uporabi te pogodbe s strani Republike Slovenije preko Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije in s strani Republike Hrvške preko Ministrstva pravosodja Republike Hrvaške. S tem ni izključena diplomatska pot.
(2)
V nujnih primerih lahko pristojni organi države pogodbenice posredujejo zaprosila in obvestila iz te pogodbe pristojnim organom druge države pogodbenice preko Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).
(1)
Zaprosila in dokumentacija, ki jo je treba priložiti skladno z določbami te pogodbe, se pošiljajo v jeziku države prosilke. Prevodov v jezik države, katero se prosi za izročitev (v nadaljnjem besedilu: zaprošena država), ni potrebno priložiti.
(2)
Legalizacija listin iz prvega odstavka tega člena ni potrebna.
Prošnji za izročitev se morajo priložiti:
1. sredstva za ugotovitev istovetnosti osebe, za katere izročitev se prosi;
2. potrdilo ali druge podatke o državljanstvu osebe, za katere izročitev se prosi;
3. obtožnico ali sodbo ali odločbo o priporu ali kakšen drug akt, ki je enak tej odločbi, v izvirniku ali overjenem prepisu. V aktih mora biti navedeno: ime ali priimek tistega, katerega izročitev se zaproša, in drugi podatki, ki so potrebni za ugotovitev njegove istovetnosti, opis dejanja, zakonska označba kaznivega dejanja in dokazi za utemeljenost suma;
4. izpisek določb iz besedila kazenskega zakona, ki bodo uporabljene ali so bile uporabljene proti osebi, za katere izročitev se prosi, zaradi dejanja, ki je povod za zaprošeno izročitev;
5. podatke v zvezi z dolžino kazni, ki se še mora prestati, kadar gre za izročitev osebe zaradi prestajanja kazni in je le-ta del kazni že prestala.
Zaprošena država lahko zahteva dopolnilna obvestila in dokumentacijo, če so podatki, predvideni v določbi 4. člena te pogodbe, nepopolni. Država prosilka mora na to zahtevo odgovoriti v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v šestdesetih dneh.
(1)
Če država prosilka ne pošlje zahtevanih dopolnitev v roku, predvidenem v določbi 5. člena te pogodbe, zaprošena država takoj ustavi postopek izročitve in osebo, za katere izročitev se prosi, izpusti na prostost.
(2)
Stroške, ki so nastali zaradi neupravičenega pripora v zvezi s prvim odstavkom tega člena, regresira država prosilka na zahtevo zaprošene države.
Kazniva dejanja, za katera se izročitev dovoli
(1)
Izročitev zaradi kazenskega pregona se dovoli samo takrat, če je za kaznivo dejanje po pravu obeh držav pogodbenic predpisana kazen zapora v trajanju najmanj enega leta ali varnostni ukrep za dobo, daljšo od enega leta.
(2)
Izročitev zaradi izvršitve pravnomočno izrečene kazni ali varnostnega ukrepa se bo dovolila samo v primeru kaznivih dejanj, ki so kazniva po zakonih obeh držav pogodbenic in če znaša kazen ali varnostni ukrep oziroma njun ostanek, ki ga je treba izvršiti, najmanj šest mesecev.
Ne dovoli se izročitev oseb:
1. ki so na dan odločitve o prošnji za izročitev bili državljani zaprošene države;
2. brez državljanstva s stalnim prebivališčem na ozemlju zaprošene države;
3. ki uživajo pravico pribežališča na ozemlju zaprošene države.
(1)
Izročitev se ne dovoli:
1. če se izročitev prosi zaradi dejanja, ki je po mnenju zaprošene države izključno politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, ki predstavlja kršitev vojaških dolžnosti;
2. za dejanje, ki po mnenju zaprošene države pomeni izključno kršitev predpisov o davkih, monopolu, carini ali devizah ali kršitev predpisov o kontingentiranju blaga ali o zunanji trgovini;
3. če sta kazenski pregon ali izvršitev kazenske sankcije zastarala po pravu ene države pogodbenice;
4. če dejanje, zaradi katerega se prosi izročitev, ni kaznivo dejanje niti po zakonu zaprošene države niti po zakonu države, v kateri je storjeno;
5. če je bila oseba, katere izročitev se prosi, zaradi istega dejanja že pravnomočno obsojena ali je bil zoper njo kazenski postopek prvnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njo pravnomočno zavrnjena;
6. če je zoper osebo, katere izročitev se prosi, zaradi istega kaznivega dejanja uveden kazenski postopek v zaprošeni državi;
7. če zoper osebo, katere izročitev se prosi, v državi prosilki teče kazenski postopek pred izrednim sodiščem oziroma če je takšno sodišče izreklo kazensko sankcijo.