Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Kopru in sklepa Okrajnega sodišča v Postojni ter o zavrnitvi ustavne pritožbe

3670. Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Kopru in sklepa Okrajnega sodišča v Postojni ter o zavrnitvi ustavne pritožbe

Številka: U-I-83/11-17

Up-938/10-30

Datum: 8. 11. 2012

Ustavno sodišče je v postopku ocene ustavnosti zakona, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, in v postopku odločanja o ustavni pritožbi Matjaža Grlja, Muta, ki ga zastopa Odvetniška družba Brulc, Gaberščik in Kikelj, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 8. novembra 2012

Sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Ip 177/2010 z dne 4. 5. 2010 in sklep Okrajnega sodišča v Postojni št. In 18/2009 z dne 27. 11. 2009 se v delu, v katerem se nanašata na zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi, razveljavita in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Postojni v novo odločanje.

V preostalem delu se ustavna pritožba zavrne.

Postopek za oceno ustavnosti Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se ustavi.

Okrajno sodišče je zavrglo ugovor in predlog za odlog izvršbe pritožnika (v izvršbi zastavitelja nepremičnine), ki ju je v imenu pritožnika kot pooblaščenka vložila družba z omejeno odgovornostjo, ter zavrnilo njegov poznejši predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je 87. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) razložilo tako, da iz njega izhaja, da je pooblaščenec pred okrajnim sodiščem lahko le fizična oseba, poleg nje pa kvečjemu še odvetniška družba. Ker je pritožnikov ugovor in predlog za odlog podpisala oseba, ki ne more nastopati kot pooblaščenec v izvršilnem postopku, in ker naj te pomanjkljivosti ne bi bilo moč odpraviti, ju Okrajno sodišče ni vračalo v popravo, ampak ju je zavrglo. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zavrnilo, ker naj pritožnik zaradi zamude ne bi izgubil nobene procesne pravice in ker naj bi bil pravni pouk v sklepu o izvršbi zakonit ter skladen z ustaljeno sodno prakso. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovi pritožbi zoper oba prvostopenjska sklepa. Soglašalo je z Okrajnim sodiščem, da pravna oseba, razen odvetniške družbe, ne more biti pooblaščenec stranke v pravdi, in se pri tem sklicevalo na sodno prakso. Poudarilo je, da možnost odprave pomanjkljivosti po 98. členu ZPP velja le za primere, ko pooblastilo ni izkazano, ne pa za primere, ko je v osebi pooblaščenca zadržek, zaradi katerega izdaja veljavnega pooblastila ni mogoča. Glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje je Višje sodišče štelo, da neukost pritožnika glede pooblastila za zastopanje ne more biti opravičljiv razlog v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP.