Nalaganje dokumenta...
Merila za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 94-4013/2011, stran 12332 DATUM OBJAVE: 25.11.2011
VELJAVNOST: od 28.11.2011 do 1.4.2018 / UPORABA: od 28.11.2011 do 1.4.2018
RS 94-4013/2011
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 2.4.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
4013. Merila za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev
Svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi druge alineje prvega odstavka 51.f člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 - uradno prečiščeno besedilo, 59/07 - ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09, 62/10 - ZUPJS, 34/11 - odločba US in 78/11), v zvezi s 100. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - UPB5, 101/07 odločba US, 36/08, 22/09 odločba US, 55/09 sklep US, 58/09 (64/09 popr., 65/09 popr.), 16/10 odločba US, 47/10 odločba US, 20/11, 34/11 odločba US) na 39. seji dne 17. 11. 2011 določil
M E R I L A
za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev
za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev
1. člen
(namen)
Ta merila uporablja Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvo poleg Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/10 in 17/11) pri prvi akreditaciji in podaljšanju akreditacije študijskih programov za izobraževanje učiteljev. Z njimi sta določena tudi struktura in obseg (kreditno ovrednotenje) pedagoško-andragoškega izobraževanja (v nadaljevanju: pedagoškega usposabljanja).
2. člen
(študijski programi za izobraževanje učiteljev)
Pedagoški študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje na študijskem področju (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, v katerih se na ustrezen vzporedni, zaporedni ali integralni način povezujejo:
-
vede o vzgoji in izobraževanju,
-
discipline, na katerih temeljijo specifična predmetna področja, ki se poučujejo v vzgojno-izobraževalnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: šolah),
-
predmetne oziroma specialne didaktike ter
-
pedagoška praksa.
Mednje spadajo:
a)
študijski programi druge stopnje, po katerih se pridobi strokovni naslov magister profesor ali magistrica profesorica, in sicer:
-
magistrski študijski programi, ovrednoteni s 60 do 120 KT oziroma tako, da skupaj s študijskim programom prve stopnje obsegajo 300 KT (trajajo pet let),
-
enoviti magistrski študijski programi, ovrednoteni s 300 KT;
b)
študijski programi prve stopnje za učitelje strokovnoteoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov v poklicnih oziroma strokovnih šolah, ovrednoteni z najmanj 240 KT,
c)
študijski programi prve stopnje za predšolsko vzgojo, ovrednoteni s 180 KT,
d)
študijski programi za izpopolnjevanje, to so programi za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe in drugi pedagoški programi, ovrednoteni s 60 KT.
Študijski programi za izobraževanje učiteljev iz točk a in b so praviloma dvopredmetni, izjemoma pa eno- ali večpredmetni.
V dvo- ali večpredmetnih študijskih programih morajo biti natančno razvidni deleži pedagoškega usposabljanja (sestavljeni v skladu z 3. in 4. členom meril) ter deleži pedagoške prakse, ki so lahko vzporedni s predmeti matične discipline ali pa integrirani vanje.
3. člen
(struktura in kreditno vrednotenje študijskih programov)
Pedagoško usposabljanje v ustrezni povezavi s študijem predmeta oziroma predmetov, ki se poučujejo, zagotavlja pridobitev kompetenc, potrebnih za učinkovito opravljanje učiteljskega poklica. Ovrednoteno je z najmanj 60 KT in obvezno vsebuje:
-
pedagoško-psihološka znanja (kot npr. psihologija, pedagogika, didaktika, andragogika, metodologija pedagoškega raziskovanja) ter družboslovno in humanistična znanja (kot npr. filozofija, sociologija, antropologija, ipd.),
-
predmetne oziroma specialne didaktike v povezavi s študijem matične discipline ter pedagoško prakso.