3148. Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda
Na podlagi tretjega odstavka 9. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda
Ta pravilnik določa metodologijo za določitev vodnih teles ali skupin vodnih teles podzemnih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno telo), kot osnovnih enot za zanesljivo ugotavljanje stanja podzemnih voda in doseganja okoljskih ciljev.
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Količinsko stanje podzemne vode je opredeljeno s stopnjo vpliva rabe na podzemno vodo zaradi odvzema pomembnih količin podzemne vode in se odraža kot sprememba piezometrične gladine podzemne vode, njenega pretoka in smeri njenega toka v vodnem telesu.
2.
Hidrogeološka meja ločuje geološke plasti po različnih hidrogeoloških lastnostih, ki imajo vpliv na tok podzemne vode.
3.
Reprezentativno vodno telo je vodno telo znotraj skupine vodnih teles, ki ima značilnosti celotne skupine in v največji meri posreduje njeno stanje.
(1)
Osnova za določitev vodnih teles so vodonosniki, ki omogočajo odvzem pomembnih količin podzemne vode in se uporabljajo ali so namenjeni oskrbi s pitno vodo, ali omogočajo pomemben tok podzemne vode.
(2)
Za odvzem pomembnih količin podzemne vode se šteje povprečni odvzem za oskrbo prebivalstva s pitno vodo v količini, ki presega 10 m3 na dan ali v količini, ki zadošča najmanj za 50 ljudi.
(3)
Za pomemben tok podzemne vode se šteje tok podzemne vode, katerega sprememba lahko pomembno poslabša ekološko ali kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode, s katerim je tok podzemne vode povezan, ali tok, katerega sprememba povzroči negativen vpliv na ekosisteme, ki so neposredno odvisni od podzemne vode.
(1)
Vodno telo se določi na območju vodonosnika.
(2)
Vodno telo se lahko določi tudi na območju skupine vodonosnikov, če med njimi prihaja do pretakanja pomembnih količin podzemne vode ali pomembnega toka podzemne vode.
(1)
Vodonosnik ali skupina vodonosnikov se razdeli na dve ali več vodnih teles, če so v vodonosniku ali skupini vodonosnikov prisotne pomembne količine podzemne vode, ki izkazujejo drugačno stanje.
(2)
Razdelitev po prejšnjem odstavku se izvede na podlagi hidrogeološke meje, če to ni mogoče, pa na podlagi piezometrične gladine podzemne vode ali tokovnic podzemne vode.