Odločba o ugotovitvi neskladja 51. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetim s predlogom Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije na seji dne 13. 10. 1994

1. Določba 51. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93) je v neskladju z ustavo, ker zakonodajalec ni uredil pravic delavcev, ki jim bo na podlagi tega določila prenehalo delovno razmerje, s posebnim zakonom v skladu z drugim odstavkom 8. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.

2. Zakonodajalcu ustavno sodišče nalaga, da v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije sprejme poseben zakon, s katerim bo uredil pravice delavcev v skladu z drugim odstavkom 8. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.

1. Predlagatelj navaja, da zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) v 51. členu določa kot metodo finančne reorganizacije tudi zmanjšanje števila pri dolžniku zaposlenih delavcev. V zvezi s programom presežnih delavcev se določba sklicuje na delovnopravno zakonodajo, v drugem in četrtem odstavku pa pravice delavcev, ki jim bo s finančno reorganizacijo prenehalo delovno razmerje, po mnenju predlagatelja ureja v nasprotju s 77. členom zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90 - v nadaljevanju: ZTPDR) in v nasprotju s 33. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91- v nadaljevanju: ZRD). Izpodbijana določba ZPPSL naj bi skrajšala odpovedne roke in delavcem odvzela pravico do odpravnine, do katere so po delovnopravni zakonodaji upravičeni. ZPPSL ureja prenehanje pravnih subjektov in ni specialni zakon glede na sistemsko delovnopravno zakonodajo, ki jo v nasprotju s splošnimi načeli derogira. Po mnenju predlagatelja, ustava v 153. členu zahteva usklajenost pravnih aktov, kar je predpogoj pravnega reda in pravne države po 2. členu ustave.

2. Državni zbor v odgovoru na predlog predlagatelja navaja, da je ZPPSL tržno naravnan zakon, katerega namen je v odpravi insolventnosti dolžnika in v čim hitrejšem poplačilu upnikov. Izpodbijana določba naj bi torej sledila temu zakonskemu namenu. Meni, da določba 153. člena ustave ne zahteva usklajenosti zakonov med seboj in da je razmerje med zakoni predmet interpretacije. Izpodbijana določba je specialna in vprašanje prenehanja delovnega razmerja ureja samostojno in specifično. Sklicuje se na drugi odstavek 77. člena ZTPDR, ki po navedbah Državnega zbora predvideva možnost prenehanja delovnega razmerja zaposlenih pri delodajalcih, ki zaradi nesmotrnega gospodarjenja zaidejo v sanacijo. Zaradi dodatne zaščite delavcev, ki jim bo delovno razmerje prenehalo v postopku prisilne poravnave ali stečaja, pa je zakonodajalec v 8. členu ZPPSL predvidel sprejem posebnega zakona. Meni, da izpodbijana določba ni v neskladju z ustavo.

Enako kot Državni zbor vlada meni, da ima izpodbijana določba pravno podlago v delovnopravni zakonodaji in to v drugem odstavku 77. člena ZTPDR. Ta določba naj bi torej uvedla pooblastilo, v skladu s katerim se z ZPPSL kot posebnim zakonom lahko uredi prenehanje delovnega razmerja ne samo ob uvedbi postopka za prenehanje organizacije, pač pa tudi takrat, ko se uvede postopek sanacije. Ukrep zmanjšanja števila zaposlenih v postopku prisilne poravnave zakon ureja kot zadnji poskus, da se organizacija reši pred stečajem. Vlada meni, da izpodbijana določba ni v neskladju z ustavo.