na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BILIDO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 15-140/2007, stran 1316 DATUM OBJAVE: 11.12.2007
VELJAVNOST: od 27.12.2007 / UPORABA: od 27.12.2007
RS (mednarodne) 15-140/2007
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 27.12.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
140. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BILIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BILIDO)
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BILIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BILIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. novembra 2007.
Št. 001-22-145/07
Ljubljana, dne 30. novembra 2007
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik Republike Slovenije
Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE IZRAEL O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BILIDO)
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE IZRAEL O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BILIDO)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom, podpisana 30. januarja 2007 v Jeruzalemu.
2. člen
Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi(1):
K O N V E N C I J A MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE IZRAEL O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
Vlada Republike Slovenije in Vlada Države Izrael sta se
V ŽELJI, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
SPORAZUMELI:
1. člen
Osebe, za katere se uporablja konvencija
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
Davki, za katere se uporablja konvencija
1.
Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2.
Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih izplačujejo podjetja, ter z davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3.
Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
(i)
davek od dohodka pravnih oseb,
(ii)
dohodnina,
(iii)
davek od premoženja
(v nadaljevanju besedila: slovenski davek);
b)
v Izraelu:
(i)
davek od dohodka in davek družb (vključno davek od kapitalskih dobičkov),
(ii)
davek od dobička iz odtujitve nepremičnin, uveden po Zakonu o obdavčenju nepremičnin
(v nadaljevanju besedila: izraelski davek).
4.
Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
3. člen
Splošna opredelitev izrazov
1. V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
a)
izraz »Slovenija« pomeni Republiko Slovenijo;
b)
izraz »Izrael« pomeni Državo Izrael;
c)
izraza »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« pomenita Slovenijo ali Izrael, kot zahteva sobesedilo;
d)
izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e)
izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f)
izraz »podjetje« se uporablja za opravljanje kakršne koli dejavnosti;
g)
izraza »podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, oziroma podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
h)
izraz »mednarodni promet« pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če ladja ali letalo ne opravlja prevozov samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
i)
izraz »pristojni organ« pomeni:
(i)
v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva;
(ii)
v Izraelu: ministra za finance Države Izrael ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
j)
izraz »državljan« pomeni:
(i)
posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
(ii)
pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici;
k)
izraz »dejavnost« vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.
2. Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
4. člen
Rezident
1. V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali premoženja v njej.
2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a)
šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno prebivališče;
c)
če ima običajno prebivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.
5. člen
Stalna poslovna enota
1. V tej konvenciji izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
2. Izraz »stalna poslovna enota« še posebej vključuje:
a)
sedež uprave,
b)
podružnico,
c)
pisarno,
d)
tovarno,
e)
delavnico in
f)
rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3. Gradbišče ali projekt gradnje, montaže ali postavitve ali dejavnost nadzora v zvezi z njimi je stalna poslovna enota samo, če traja več kakor dvanajst mesecev.
4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:
a)
uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
c)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
d)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
e)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
f)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
5. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.