4. Uredba o ratifikaciji Sporazuma v obliki izmenjave pisem o obdavčevanju dohodka od prihrankov, sklenjenega med Republiko Slovenijo in Čezmorskim ozemljem Združenega kraljestva Montserratom
Na podlagi petega odstavka 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09 in 80/10 – ZUTD) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ratifikaciji Sporazuma v obliki izmenjave pisem o obdavčevanju dohodka od prihrankov, sklenjenega med Republiko Slovenijo in Čezmorskim ozemljem Združenega kraljestva Montserratom
Ratificira se Sporazum v obliki izmenjave pisem o obdavčevanju dohodka od prihrankov, sklenjen z izmenjavo pisem 7. aprila 2005 med Republiko Slovenijo in Čezmorskim ozemljem Združenega kraljestva Montserratom.
Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:
S P O R A Z U M
V OBLIKI IZMENJAVE PISEM O OBDAVČEVANJU DOHODKA OD PRIHRANKOV
Pismo Republike Slovenije
Sklicujem se na besedilo predlaganega modela "Sporazuma o obdavčevanju dohodka od prihrankov med Čezmorskim ozemljem Združenega kraljestva Montserrat in [državo članico EU, ki uporablja avtomatično izmenjavo podatkov]", ki ga je potrdila Skupina na visoki ravni (Obdavčitev prihrankov) Sveta ministrov Evropske unije dne 22. junija 2004.
V zvezi z zgoraj omenjenim besedilom, mi je v čast
-
da vam lahko predložim Sporazum o obdavčevanju dohodka od prihrankov v Dodatku 1 tega pisma;
-
predlagam, da se navedeni Sporazum začne uporabljati od datuma začetka uporabe Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, ki je odvisen od pogojev, določenih v členu 17(2) Direktive, s tem, da pogodbenici druga drugo obvestita, da so formalnosti, predvidene v njunih ustavah, za začetek veljavnosti tega Sporazuma zaključene;
-
predlagam, da se obe strani zavežeta čimprej opraviti omenjene formalnosti, predvidene v njunih ustavah, in o zaključku teh formalnosti druga drugo nemudoma uradno obvestita.
V čast mi je, da vam predlagam, če se vaša vlada z navedenim strinja, da to pismo, Dodatek 1 in vaš odgovor nanj, skupaj tvorijo naše obojestransko strinjanje in sprejetje Sporazuma med Republiko Slovenijo in Montserratom.
Prosim, sprejmite izraze našega najglobljega spoštovanja.
Za Vlado Republike Slovenije
Sestavljeno v Ljubljani, dne 29. novembra 2004, v slovenskem in angleškem jeziku, v treh izvirnikih.
V čast mi je potrditi prejem vašega pisma z dne 29. novembra 2004, v katerem je zapisano:
Sklicujem se na besedilo predlaganega modela "Sporazuma o obdavčevanju dohodka od prihrankov med Čezmorskim ozemljem Združenega kraljestva Montserrat in [državo članico EU, ki uporablja avtomatično izmenjavo podatkov]", ki ga je potrdila Skupina na visoki ravni (Obdavčitev prihrankov) Sveta ministrov Evropske unije dne 22. junija 2004.
V zvezi z zgoraj omenjenim besedilom, mi je v čast
-
da vam lahko predložim Sporazum o obdavčevanju dohodka od prihrankov v Dodatku 1 tega pisma;
-
predlagam, da se navedeni Sporazum začne uporabljati od datuma začetka uporabe Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, ki je odvisen od pogojev, določenih v členu 17(2) Direktive, s tem, da pogodbenici druga drugo obvestita, da so formalnosti, predvidene v njunih ustavah, za začetek veljavnosti tega Sporazuma zaključene;
-
predlagam, da se obe strani zavežeta čimprej opraviti omenjene formalnosti, predvidene v njunih ustavah, in o zaključku teh formalnosti druga drugo nemudoma uradno obvestita.
V čast mi je, da vam predlagam, če se vaša vlada z navedenim strinja, da to pismo, Dodatek 1 in vaš odgovor nanj, skupaj tvorijo naše obojestransko strinjanje in sprejetje Sporazuma med Republiko Slovenijo in Montserratom.
Prosim, sprejmite izraze našega najglobljega spoštovanja."
Potrdim lahko, da se Vlada Montserrata strinja z vsebino vašega pisma z dne 29. novembra 2004.
Prosim, sprejmite izraze mojega najglobljega spoštovanja,
Sestavljeno dne 7. aprila 2005 v slovenskem in angleškem jeziku, v treh izvirnikih.
SPORAZUM O OBDAVČEVANJU DOHODKA OD PRIHRANKOV MED ČEZMORSKIM OZEMLJEM ZDRUŽENEGA KRALJESTVA MONTSERRAT IN REPUBLIKO SLOVENIJO
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
1.
Člen 17 Direktive 2003/48/EGS ("Direktiva") Sveta Evropske unije ("Svet") o obdavčevanju dohodka od prihrankov predvideva, da države članice do 1. januarja 2004 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, katere določbe se uporabljajo od 1. januarja 2005, pod pogojem, da
"(i) Švicarska konfederacija, Kneževina Lihtenštajn, Republika San Marino, Kneževina Monako in Kneževina Andora z istim dnem uporabljajo ukrepe, ki so enakovredni ukrepom iz te direktive, skladno s sporazumi, ki jih te države sklenejo z Evropsko skupnostjo na podlagi soglasne odločitve Sveta;
(ii) so v veljavi vsi sporazumi ali drugi dogovori, ki zagotavljajo, da vsa odvisna ali pridružena ozemlja z istim dnem uporabljajo avtomatično izmenjavo podatkov na enak način, kot je določeno v poglavju II te direktive, (ali v prehodnem obdobju, ki ga določa člen 10, uporabljajo davčni odtegljaj pod enakimi pogoji, kot jih vsebujeta člena 11 in 12)".
2.
Odnose med Montserratom in EU ureja del 4 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Pod pogoji iz Pogodbe Montserrat ni del davčnega območja EU.
3.
Montserrat ugotavlja, da je sicer končni cilj držav članic EU omogočiti učinkovito obdavčevanje plačil obresti v državi članici, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, z izmenjavo podatkov o plačilih obresti med državami članicami, da pa trem državam članicam, in sicer Avstriji, Belgiji in Luksemburgu, v prehodnem obdobju ni treba uporabljati izmenjave podatkov, temveč morajo uvesti davčni odtegljaj za dohodek od prihrankov, zajet v Direktivi.
4.
Montserrat je privolil v uporabo avtomatične izmenjave podatkov na enak način, kot je predviden v poglavju II Direktive.
5.
Montserrat razpolaga z zakonodajo o kolektivnih naložbenih podjemih, za katero se šteje, da ima enak učinek kakor zakonodaja ES iz členov 2 in 6 Direktive.
Montserrat in Republika Slovenija, v nadaljevanju "pogodbenica" ali "pogodbenici", razen če sobesedilo ne zahteva drugače, sta se dogovorili o sklenitvi naslednjega sporazuma, ki vsebuje obveznosti samo za pogodbenici in predvideva avtomatično izmenjavo podatkov med pogodbenicama o plačilih obresti, ki jih opravi plačilni zastopnik, ustanovljen v pogodbenici, fizični osebi, rezidentu druge pogodbenice.
Za namene tega sporazuma pomeni izraz »pristojni organ«, kadar se uporablja za pogodbenici, Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva, ko gre za Republiko Slovenijo in Davčno upravo, ko gre za Montserrat.
Podatki, ki jih poročajo plačilni zastopniki
(1)
Kadar plačila obresti, kot jih opredeljuje člen 5 tega sporazuma, plačilni zastopnik, ustanovljen v kateri od pogodbenic, plača upravičenim lastnikom, kot jih opredeljuje člen 2 tega sporazuma, ki so rezidenti druge pogodbenice, plačilni zastopnik svojemu pristojnemu organu poroča:
(a) identiteto in rezidentstvo upravičenega lastnika, ugotovljeno v skladu s členom 3 tega sporazuma;
(b) naziv in naslov plačilnega zastopnika;
(c) številko računa upravičenega lastnika ali, če nima računa, podatke o dolžniški terjatvi, iz katere izhajajo obresti;
(d) podatke o plačilu obresti v skladu z odstavkom 2 člena 8 tega sporazuma. Vsaka pogodbenica pa lahko omeji minimalne podatke o plačilu obresti, ki jih mora poročati plačilni zastopnik, na skupni znesek obresti ali dohodka in na skupni znesek prihodka od prodaje, odkupa ali povračila.
Pogodbenici pa bosta ravnali v skladu z odstavkom 2 tega člena.
(2)
V šestih mesecih po koncu njihovega davčnega leta pristojni organ pogodbenice avtomatično sporoči podatke iz odstavka (1)(a) – (d) tega člena pristojnemu organu druge pogodbenice, za vsa plačila obresti v tem letu.
Opredelitev upravičenega lastnika
(1)
V tem sporazumu "upravičeni lastnik" pomeni vsakega posameznika, ki prejme plačilo obresti ali posameznika, za katerega se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da obresti ni prejel v lastno korist ali da niso bile zagotovljene v njegovo korist. Posameznik se ne šteje za upravičenega lastnika, če:
(a) deluje kot plačilni zastopnik v smislu člena 4(1) tega sporazuma;
(b) deluje v imenu pravne osebe, subjekta, katerega dobiček se obdavčuje po splošni ureditvi za podjetniško obdavčitev, KNPVP, priznanega v skladu z Direktivo 85/611/EGS, ali enakovrednega kolektivnega naložbenega podjema ustanovljenega na Montserratu, ali v imenu subjekta iz člena 4(2) tega sporazuma, pri čemer v zadnjem primeru naziv in naslov subjekta razkrije nosilcu gospodarske dejavnosti, ki izvrši plačilo obresti, ta pa te podatke sporoči pristojnemu organu države članice, v kateri je ustanovljen;
(c) deluje v imenu drugega posameznika, ki je upravičeni lastnik, in identiteto upravičenega lastnika razkrije plačilnemu zastopniku.
(2)
Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da posameznik, ki prejme plačilo obresti ali za katerega se zagotovi plačilo obresti, ni nujno tudi upravičeni lastnik, in kadar se za navedenega posameznika ne uporablja nobeden od odstavkov (1)(a) in (1)(b) tega člena, izvede vse razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika. Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zadevnega posameznika obravnava kot upravičenega lastnika.
Identiteta in rezidentstvo upravičenih lastnikov
(1)
Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju sprejme in zagotovi uporabo potrebnih postopkov, ki plačilnemu zastopniku omogočajo identificirati upravičene lastnike in njihovo rezidentstvo za namene tega sporazuma. Takšni postopki so v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v odstavkih (2) in (3).
(2)
Plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika na podlagi minimalnih standardov, ki se razlikujejo glede na to, kdaj se vzpostavi razmerje med plačilnim zastopnikom in prejemnikom obresti, na naslednji način:
(a) pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljata njegovo ime in naslov, iz podatkov, ki jih ima na voljo, zlasti v skladu z veljavnimi predpisi države, v kateri je ustanovljen ter v skladu z Direktivo Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 v primeru Republike Slovenije ali z enakovredno zakonodajo o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja v primeru Montserrata;
(b) pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopnik ugotavlja identiteto upravičenega lastnika, ki jo sestavljajo njegovo ime, naslov in morebitna davčna identifikacijska številka, ki mu jo je dodelila država članica, katere rezident je za davčne namene. Ti podatki se ugotavljajo na podlagi potnega lista ali uradne osebne izkaznice, ki jo predloži upravičeni lastnik. Če v potnem listu ali na uradni osebni izkaznici ni naslova, se ta ugotavlja na podlagi katerega koli drugega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik. Če na potnem listu, na uradni osebni izkaznici ali na katerem koli drugem dokazilu o identiteti, po možnosti vključno s potrdilom o rezidentstvu za davčne namene, ki ga predloži upravičeni lastnik, davčna identifikacijska številka ni navedena, se identiteta dopolni z datumom in krajem rojstva upravičenega lastnika, ki se ugotovi iz potnega lista ali uradne osebne izkaznice.
(3)
Plačilni zastopnik ugotavlja rezidentstvo upravičenega lastnika na podlagi minimalnih standardov, ki se razlikujejo glede na to, kdaj se vzpostavi razmerje med plačilnim zastopnikom in prejemnikom obresti. Ob upoštevanju spodaj navedenih pogojev se šteje, da je rezidentstvo v državi, v kateri ima upravičeni lastnik svoj stalni naslov:
(a) pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena pred 1. januarjem 2004, plačilni zastopnik ugotavlja rezidentstvo upravičenega lastnika iz podatkov, ki jih ima na voljo, zlasti v skladu z veljavnimi predpisi države, v kateri je ustanovljen, in z Direktivo Sveta 91/308/EGS v primeru Republike Slovenije ali enakovredno zakonodajo v primeru Montserrata;
(b) pri pogodbenih razmerjih, ki so bila sklenjena, ali pri transakcijah, ki so bile opravljene brez pogodbenega razmerja, na dan 1. januarja 2004 ali po njem, plačilni zastopniki ugotavljajo rezidentstvo upravičenega lastnika na podlagi naslova, navedenega v potnem listu, na uradni osebni izkaznici ali, po potrebi, na podlagi drugega dokumentarnega dokazila o identiteti, ki ga predloži upravičeni lastnik, in skladno z naslednjim postopkom: pri posameznikih, ki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica, in ki izjavijo, da so rezidenti tretje države, se rezidentstvo ugotavlja na podlagi potrdila o davčnem rezidentstvu, ki ga izda pristojni organ tretje države, za katero posameznik trdi, da je njen rezident. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list ali drug uradni osebni dokument.
Opredelitev plačilnega zastopnika
(1)
V tem sporazumu "plačilni zastopnik" pomeni vsakega nosilca gospodarske dejavnosti, ki plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, bodisi da je nosilec dolžnik terjatve, za katero se plačajo obresti, ali nosilec, ki po nalogu dolžnika ali upravičenega lastnika plača ali zagotovi plačilo obresti.
(2)
Vsak subjekt, ki je ustanovljen v pogodbenici, kateremu se plačajo obresti ali zagotovi plačilo obresti v korist upravičenega lastnika, se ob takem plačilu ali ob zagotovilu takega plačila šteje za plačilnega zastopnika. Ta določba se ne uporablja, če nosilec gospodarske dejavnosti na podlagi uradnih dokazil, ki jih ta subjekt predloži, utemeljeno domneva, da:
(a) je subjekt pravna oseba, z izjemo pravnih oseb iz odstavka 5 tega člena; ali
(b) so dobički subjekta obdavčeni po splošni ureditvi za podjetniško obdavčitev; ali
(c) je subjekt KNPVP, priznan v skladu z Direktivo Sveta 85/611/EGS ali enakovreden kolektivni naložbeni podjem, ustanovljen na Montserratu.
Nosilec gospodarske dejavnosti, ki plača ali zagotovi plačilo obresti takšnemu subjektu, ki je ustanovljen v drugi pogodbenici, ki se po tem odstavku šteje za plačilnega zastopnika, sporoči naziv in naslov subjekta ter skupni znesek subjektu plačanih ali zagotovljenih obresti pristojnemu organu pogodbenice, v kateri je ustanovljen, ta pa te podatke pošlje pristojnemu organu pogodbenice, v kateri je subjekt ustanovljen.
(3)
Vendar ima subjekt iz odstavka (2) tega člena možnost, da se ga za namene tega sporazuma obravnava kot KNPVP ali enakovreden podjem iz odstavka (2)(c). To možnost lahko subjekt izkoristi tako, da nosilcu gospodarske dejavnosti predloži potrdilo, ki ga izda pogodbenica, v kateri je subjekt ustanovljen. Pogodbenica določi podrobna pravila glede možnosti za subjekte, ki so ustanovljeni na njenem ozemlju.
(4)
Kadar sta nosilec gospodarske dejavnosti in subjekt iz odstavka (2) tega člena ustanovljena v isti pogodbenici, ta pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da subjekt izpolnjuje vsa določila tega sporazuma, kadar deluje kot plačilni zastopnik.