na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Gruzijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGEIDO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 12-55/2013, stran 389 DATUM OBJAVE: 23.8.2013
VELJAVNOST: od 25.9.2013 / UPORABA: od 25.9.2013
RS (mednarodne) 12-55/2013
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 25.9.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: AKTUALEN.
55. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Gruzijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGEIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Gruzijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGEIDO)
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Gruzijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGEIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Gruzijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGEIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2013.
Št. 003-02-7/2013-15
Ljubljana, dne 23. julija 2013
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN GRUZIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BGEIDO)
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN GRUZIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA, S PROTOKOLOM (BGEIDO)
1. člen
Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Gruzijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom, podpisan v Dublinu 6. decembra 2012.
2. člen
Sporazum s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi(1):
S P O R A Z U M
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN GRUZIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN GRUZIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
Republika Slovenija in Gruzija sta se v želji, da bi sklenili sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli:
I. POGLAVJE
PODROČJE UPORABE SPORAZUMA
1. člen
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA SPORAZUM
Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA SPORAZUM
1.
Ta sporazum se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2.
Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3.
Obstoječi davki, za katere se uporablja sporazum, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
(i) davek od dohodkov pravnih oseb,
(ii) dohodnina,
(iii) davek od premoženja
(v nadaljevanju "slovenski davek");
b)
v Gruziji:
(i) davek od dobička,
(ii) davek od dohodka,
(iii) davek od premoženja
(v nadaljevanju "gruzijski davek").
4.
Sporazum se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po dnevu podpisa sporazuma uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
II. POGLAVJE
POMEN IZRAZOV
3. člen
SPLOŠEN POMEN IZRAZOV
1. V tem sporazumu, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
a)
izraz "Slovenija" pomeni Republiko Slovenijo, in kadar se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije in tista morska območja, na katerih lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;
b)
izraz "Gruzija" pomeni ozemlje, ki je opredeljeno po gruzijski zakonodaji in vključuje kopno, njegovo podzemlje in zračni prostor nad njim, notranje vode in teritorialno morje, morsko dno, njegovo podzemlje in zračni prostor nad njim, na katerih Gruzija izvaja jurisdikcijo in svoje suverene pravice, ter zunanji morski pas, izključno ekonomsko cono in epikontinentalni pas ob teritorialnem morju, na katerih Gruzija lahko izvaja svoje suverene pravice in jurisdikcijo v skladu z mednarodnim pravom;
c)
izraza ''država pogodbenica'' in ''druga država pogodbenica'' pomenita Slovenijo ali Gruzijo, kakor zahteva sobesedilo;
d)
izraz "oseba" vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e)
izraz "družba" pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f)
izraz ''podjetje'' se uporablja za kakršno koli poslovanje;
g)
izraza "podjetje države pogodbenice" in "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
h)
izraz ''mednarodni promet'' pomeni prevoz z ladjo ali zrakoplovom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se z ladjo ali zrakoplovom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
i)
izraz "pristojni organ" pomeni:
(i) v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
(ii) v Gruziji: Ministrstvo za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
j)
izraz ''državljan'' v zvezi z državo pogodbenico pomeni:
(i) posameznika, ki ima državljanstvo te države pogodbenice, in
(ii) pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v tej državi pogodbenici;
k)
izraz "poslovanje" vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.
2.
Kadar država pogodbenica uporabi sporazum, ima izraz, ki v njem ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se sporazum uporablja, pri čemer pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
4. člen
REZIDENT
1. V tem sporazumu izraz ''rezident države pogodbenice'' pomeni osebo, ki mora po zakonodaji te države plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej.
2.
Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a)
šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na voljo stalni dom; če ima stalni dom na voljo v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od obeh držav na voljo stalnega doma, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c)
če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3.
Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je njen sedež dejanske uprave.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. V tem sporazumu izraz ''stalna poslovna enota'' pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
2.
Izraz ''stalna poslovna enota'' vključuje zlasti:
a)
sedež uprave,
b)
podružnico,
c)
pisarno,
d)
tovarno,
e)
delavnico in
f)
rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3.
Gradbišče ali projekt gradnje ali postavitve je stalna poslovna enota samo, če traja več kot šest mesecev.
4.
Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz ''stalna poslovna enota'' ne vključuje:
a)
uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
c)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
d)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
e)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
f)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a do e tega odstavka, če je celotna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
5.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se, kadar oseba, ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek, deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6.
Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker posluje v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja. Kadar pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali skoraj v celoti namenjene temu podjetju ter se med podjetjem in zastopnikom v njunih komercialnih ali finančnih odnosih vzpostavijo ali določijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi se vzpostavili med neodvisnimi podjetji, se ta ne šteje za zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka.
7.
Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice ali posluje v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
III. POGLAVJE
OBDAVČEVANJE DOHODKA
6. člen