na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 9-287/2019, stran 623 DATUM OBJAVE: 11.2.2019
VELJAVNOST: od 12.2.2019 / UPORABA: od 12.2.2019
RS 9-287/2019
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.1.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
287. Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
o razglasitvi Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP)
Razglašam Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. januarja 2019.
Št. 003-02-1/2019-2
Ljubljana, dne 8. februarja 2019
Borut Pahor l.r. predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O NEKATERIH KONCESIJSKIH POGODBAH (ZNKP)
O NEKATERIH KONCESIJSKIH POGODBAH (ZNKP)
1. VSEBINA ZAKONA IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja nekatere koncesijske pogodbe za gradnje in koncesijske pogodbe za storitve v skladu z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1951 z dne 10. novembra 2021 o spremembi Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za koncesije (UL L št. 398 z dne 11. 11. 2021, str. 21), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/23/EU).
2. člen
(pomen v zakonu uporabljenih izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»koncesija« po tem zakonu pomeni koncesijo za gradnje in koncesijo za storitve;
2.
»koncesija za gradnje« pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo, s katero eden ali več koncedentov izvedbo gradenj zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer je nadomestilo le pravica do uporabe gradenj, ki so predmet pogodbe, ali ta pravica skupaj s plačilom, operativno tveganje pri izvajanju koncesije pa se prenese na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, če pod običajnimi pogoji delovanja ni zagotovljeno, da se mu bodo povrnile naložbe ali stroški, ki nastanejo pri izvajanju gradenj, ki so predmet koncesije;
3.
»koncesija za storitve« pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo, s katero eden ali več koncedentov opravljanje in upravljanje storitev, razen izvajanja gradenj iz prejšnje točke, zaupa enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer je nadomestilo le pravica do uporabe storitev, ki so predmet pogodbe, ali ta pravica skupaj s plačilom, operativno tveganje pri izvajanju koncesije pa se prenese na koncesionarja. Šteje se, da koncesionar prevzame operativno tveganje, če pod običajnimi pogoji delovanja ni zagotovljeno, da se mu bodo povrnile naložbe ali stroški, ki nastanejo pri izvajanju storitev, ki so predmet koncesije;
4.
»operativno tveganje« vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem, ali tveganje, povezano z dobavo, ali oboje ter vključuje dejansko izpostavljenost tržnim nepredvidljivostim, kar pomeni, da ocenjena morebitna izguba za koncesionarja ni le nominalna ali zanemarljiva;
5.
»posebna pravica« pomeni z zakonom ali aktom, izdanim na njegovi podlagi, opredeljeno pravico, katere namen ali posledica je omejitev pravice izvajanja dejavnosti na več gospodarskih subjektov, kar močno vpliva na možnost drugih gospodarskih subjektov za opravljanje te dejavnosti;
6.
»izključna pravica« pomeni z zakonom ali aktom, izdanim na njegovi podlagi, opredeljeno pravico, katere namen ali posledica je omejitev pravice izvajanja dejavnosti na en gospodarski subjekt, kar močno vpliva na možnost drugih gospodarskih subjektov za opravljanje te dejavnosti;
7.
»gospodarski subjekt« pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo ali osebo javnega prava ali skupino teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ponujajo izvedbo gradenj, gradbena dela, dobavo blaga ali opravljanje storitev;
8.
»kandidat« je gospodarski subjekt, ki je zaprosil za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v postopku izbire koncesionarja;
9.
»ponudnik« pomeni gospodarski subjekt, ki predloži ponudbo;
10.
»koncesionar« pomeni gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena koncesija;
11.
»pisen ali pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi;
12.
»elektronska sredstva« pomenijo elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim zgoščevanjem, in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi;
13.
»izvedba gradnje« pomeni izvedbo ali projektiranje in izvedbo gradenj, povezanih z eno od dejavnosti iz Priloge I Direktive 2014/23/EU ali gradbenega dela ali dokončanje gradbenega dela s katerimikoli sredstvi v skladu z zahtevami koncedenta, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;
14.
»gradnja« pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, povezano z eno ali več dejavnostmi iz Priloge I Direktive 2014/23/EU, ki je samozadostna pri izpolnjevanju gospodarske ali tehnične funkcije;
15.
»portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, kamor naročniki oziroma koncedenti neposredno pošiljajo v objavo obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, koncesijsko dokumentacijo in drugo dokumentacijo, za katero, zakon, ki ureja javno naročanje, in ta zakon določata objavo na portalu javnih naročil;
16.
»ponudba« pomeni skupek dokumentov, ki jih v postopku izbire koncesionarja predloži ponudnik;
17.
»koncesijski dokument« pomeni vsak dokument, ki ga pripravi ali navaja koncedent, da opiše ali določi elemente koncesije ali postopka;
18.
»negospodarske storitve splošnega pomena« pomenijo tiste negospodarske storitve, ki se na podlagi zakona izvajajo kot storitve splošnega pomena in se ne ponujajo na trgu proti plačilu, zato zanje veljajo posebne obveznosti javne službe;
19.
»javni interes« je z zakonom določena splošna javna korist;
20.
»organi oblasti« so Republika Slovenija in njeni organi, samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi.
3. člen
(načela, na katerih temeljijo koncesijske pogodbe)
(1)
Koncesijske pogodbe po tem zakonu in njihovo izvajanje morajo temeljiti na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU), ter na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
(2)
Pri izvajanju koncesijskih pogodb morajo gospodarski subjekti izpolnjevati veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali aktih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava. Seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij je naveden v Prilogi X Direktive 2014/23/EU.
4. člen
(načelo samostojnega upravljanja)
Organi oblasti se v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in pravom Evropske unije, samostojno odločajo, kako bodo zagotovili izvajanje gradenj ali opravljanje storitev, da bodo zagotovili visoko raven kakovosti, varnosti in cenovne dostopnosti, enako obravnavo ter spodbujanje splošnega dostopa in pravic uporabnikov. To lahko zagotovijo z lastnimi sredstvi ali v sodelovanju z drugimi organi oblasti ali pa z gospodarskimi subjekti.
5. člen
(načelo učinkovitosti in gospodarnosti)
(1)
Koncedent mora izbrati tisti način izvajanja nalog, ki ob enakih rezultatih zahteva najnižje vložke finančnih sredstev koncedenta in uporabnikov.
(2)
Pri ovrednotenju višine finančnih sredstev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi socialni, okoljski in drugi cilji, ki jih z izbiro načina izvajanja nalog zasledujejo organi oblasti.
6. člen
(načelo enakopravne obravnave gospodarskih subjektov)
Koncedent, ki podeli koncesijo v konkurenčnem postopku, mora zagotoviti, da med gospodarskimi subjekti na vseh stopnjah postopka izbire koncesionarja in glede vseh elementov podelitve koncesije ni razlikovanja. Zagotoviti mora tudi, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo gospodarskih subjektov, diskriminacijo, ki izhaja iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja gospodarski subjekt, ali drugo diskriminacijo. Med postopkom izbire koncesionarja mora koncedent informacije zagotavljati na način, da nekateri kandidati ali ponudniki ne bi imeli prednosti pred drugimi.
7. člen
(načelo transparentnosti)
(1)
Postopki izbire koncesionarja morajo biti pregledni in zagotovljena mora biti poštena konkurenca.
(2)
Koncesionar mora biti izbran na pregleden način in v skladu s pravili, ki jih določa ta zakon. Postopki po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije.
8. člen
(načelo sorazmernosti)
Postopek izbire koncesionarja se mora izvajati sorazmerno predmetu koncesije, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom koncesije, in na način, da se zagotovi dejanska konkurenca.
2. UPORABA ZAKONA
9. člen
(mejna vrednost za uporabo zakona)
Ta zakon se uporablja za koncesijske pogodbe, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) je enaka ali višja od vrednosti iz prvega odstavka 8. člena Direktive 2014/23/EU.
10. člen
(razmerje do drugih zakonov)
Za koncesije, ki jih urejajo ta zakon in tudi posebni zakoni, se uporabljajo ta zakon in določbe posebnih zakonov, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
11. člen
(izjeme, za katere se zakon ne uporablja)
(1)
Ta zakon se ne uporablja za:
1.
koncesije za negospodarske storitve splošnega pomena;
2.
koncesije, ki jih koncedent podeli v skladu s postopkom, ki se razlikuje od postopkov iz tega zakona in ga določa:
a)
pravni instrument, ki ustvarja obveznosti na podlagi mednarodnega prava, kot je mednarodni sporazum, sklenjen v skladu s PDEU in Pogodbo o Evropski uniji (prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 13; v nadaljnjem besedilu: PEU) med Republiko Slovenijo in morebitno drugo državo članico EU ter eno ali več tretjimi državami ali njihovimi enotami, ter zajema gradnje, blago ali storitve, namenjene podpisnicam tega mednarodnega sporazuma za skupno izvajanje ali uporabo projekta, ali
b)
mednarodna organizacija;
3.
koncesije, ki jih koncedent podeli v skladu s postopkom, ki se razlikuje od postopkov iz tega zakona in ga določa mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar koncesijo v celoti financira ta organizacija ali institucija; kadar koncesijo večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se o veljavnih postopkih podelitve koncesije dogovorita koncedent in ta organizacija oziroma institucija;
4.
koncesije, pri katerih bi izvedba postopkov podelitve koncesije po tem zakonu povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije;
5.
koncesije, ki imajo naravo dovoljenja, postopek podelitve pa je urejen z zakonom in določa, da se koncesija lahko podeli subjektu, ki zanjo zaprosi in izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje;
6.
koncesije na obrambnem in varnostnem področju iz Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1950 z dne 10. novembra 2021 o spremembi Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za javna naročila blaga, storitev in gradenj (UL L št. 398 z dne 11. 11. 2021, str. 19), ki jih urejajo:
a)
posebna postopkovna pravila na podlagi mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki je sklenjen med eno ali več državami članicami EU in eno ali več tretjimi državami;
b)
posebna postopkovna pravila na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki zadeva nameščanje vojaških enot in se nanaša na podjetja v državi članici ali tretji državi;
c)
posebna postopkovna pravila mednarodne organizacije, ki nabavlja za svoje namene ali za koncesije, ki jih mora država članica podeliti v skladu s temi pravili;
7.
koncesije, pri katerih sta podelitev in izvajanje koncesije skladno s predpisom, ki ureja varovanje tajnih podatkov, določena in označena s stopnjo tajnosti ali ju morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije, če Republika Slovenija ugotovi, da bistvenih varnostnih interesov ni mogoče zavarovati z blažjimi ukrepi, na primer z zahtevami za zaščito zaupnosti informacij, ki jih da na voljo koncedent v postopku izbire koncesionarja;
8.
koncesije za gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z vojaško opremo ali občutljivo opremo ali koncesije za gradnje ali storitve za specifične vojaške namene ali občutljive gradnje in storitve, ki jih ena vlada podeli drugi;
9.
koncesije, podeljene v tretji državi, ki se izvajajo, ko so slovenske vojaške sile nameščene zunaj ozemlja Evropske unije, če jih je treba zaradi operativnih potreb skleniti z gospodarskimi subjekti z območja, na katerem se izvajajo operacije;
10.
koncesije, pri katerih bistvenih varnostnih interesov države ni mogoče zavarovati z blažjimi ukrepi, na primer z zahtevami za zaščito zaupnosti informacij, ki jih da na voljo koncedent v postopku izbire koncesionarja;
11.
koncesije za storitve za:
a)
pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic s kakršnimi koli finančnimi sredstvi;
b)
pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne ali radijske medijske storitve, ki jih podeljujejo koncedenti avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev, ali koncesije za oddajni čas ali zagotavljanje programov, ki se podelijo ponudnikom avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev;
c)
storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov;
č)
naslednje pravne storitve:
-
pravno zastopanje stranke po odvetniku v arbitraži ali spravnem postopku v Republiki Sloveniji, državi članici, tretji državi ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali spravni postopek ali v sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi Republike Slovenije, države članice ali tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami;
-
pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz prejšnje alineje ali če obstajajo konkretni indici in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, če svetuje odvetnik;
-
storitve overitev in avtentikacije dokumentov, ki jih morajo izvajati notarji;
-
pravne storitve, ki jih opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki, ali druge pravne storitve, katerih izvajalce določi sodišče v Republiki Sloveniji ali zadevni državi članici EU ali ki so z zakonodajo določeni za opravljanje posebnih nalog pod nadzorom takih sodišč;
-
druge pravne storitve, ki so v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici povezane z izvajanjem javne oblasti, tudi če le priložnostno;
d)
finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, storitve centralne banke in za posle, izvedene z evropskim instrumentom za finančno stabilnost in evropskim mehanizmom za stabilnost;
e)
posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov;
f)
storitve civilne obrambe, civilne zaščite in preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo neprofitne organizacije ali združenja in jih zajemajo kode CPV 75250000-3, 75251000-0, 75251100-1, 75251110-4, 75251120-7, 75252000-7, 75222000-8, 98113100-9 in 85143000-3, razen storitev prevoza bolnikov z reševalnimi avtomobili;
g)
storitve političnih kampanj, ki jih zajemajo kode CPV 79341400-0, 92111230-3 in 92111240-6, če jih podeli politična stranka v okviru predvolilne kampanje;
12.
koncesije storitev, ki se podelijo koncedentu iz a), b) in c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona ali združenju teh koncedentov na podlagi izključne pravice, in za koncesije storitev, ki se gospodarskemu subjektu podelijo na podlagi izključne pravice, ki je bila v skladu z zakonom ali drugim objavljenim predpisom, skladnim s PDEU, podeljena za opravljanje dejavnost iz Priloge II Direktive 2014/23/EU;
13.
koncesije, ki jih koncedent, ki izvaja eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podeli koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, podeli za izvajanje svojih dejavnosti v tretji državi, kadar pri tem ni fizično uporabljeno omrežje ali geografsko območje v Evropski uniji;
14.
koncesije, ki koncedentom iz a), b) in c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ki delujejo na področju javnih komunikacijskih omrežij, omogočajo, da nudijo ali izkoriščajo javna komunikacijska omrežja ali nudijo izvajanje ene ali več javnih komunikacijskih storitev javnosti;
15.
koncesije za zagotavljanje ali upravljanje fiksnih omrežij, namenjenih zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode, in koncesije za dobavo pitne vode;
16.
koncesije za projekte vodnega inženirstva, namakanja ali izsuševanja, če količina vode, namenjene za dobavo pitne vode, zajema več kot 20 odstotkov celotne količine vode, zagotovljene s temi projekti ali z namakalnimi ali drenažnimi napravami, ter koncesije za odstranjevanje ali čiščenje odpadnih voda, če so te koncesije povezane z dejavnostmi iz prejšnje točke;
17.
koncesije, ki jih podeljujejo koncedenti, ki opravljajo dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, če se v skladu s pravili, določenimi v zakonu, ki ureja javno naročanje, ugotovi, da je v Republiki Sloveniji ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen;
18.
koncesije za storitve zračnega prevoza na podlagi izdaje operativne licence v smislu Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L št. 293 z dne 31. 10. 2008, str. 3), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2115 z dne 16. decembra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega podaljšanja izrednih ukrepov za obravnavo posledic pandemije COVID-19 v zvezi z operativnimi licencami (UL L št. 426 z dne 17. 12. 2020, str. 4), ali za koncesije za storitve javnega potniškega prevoza v smislu Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi z odprtjem trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza (UL L št. 324 z dne 23. 12. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1370/2007/ES);
19.
koncesije za storitve za loterijske storitve, ki jih zajemajo kode CPV 92351100-7, ki se gospodarskemu subjektu podelijo na podlagi izključne pravice; podelitev takšne izključne pravice se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
(2)
O vseh pravnih instrumentih iz 2.a) podtočke prejšnjega odstavka Evropsko komisijo obvesti ministrstvo, pristojno za koncesije. V obvestilo vključi podatke, ki mu jih koncedent pošlje v roku in vsebini, kot sta določena v 63. členu tega zakona.
(3)
V primeru podelitve izključne pravice iz 12. točke prvega odstavka tega člena gospodarskemu subjektu ministrstvo, pristojno za delovno področje, na katerem je bila podeljena izključna pravica, v enem mesecu po podelitvi izključne pravice o tem obvesti Evropsko komisijo. Če zakon, na podlagi katerega je bila podeljena izključna pravica, ne določa specifičnih obveznosti glede transparentnosti, mora koncedent v primeru podelitve koncesije na podlagi te izključne pravice v objavo poslati obvestilo o podelitvi koncesije iz 40. člena tega zakona.
12. člen
(koncesije, podeljene povezanemu podjetju ali skupnemu podjetju ali koncedentu, ki izvaja eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podeli koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, in je del skupnega podjetja)
(1)
Če je povezano podjetje ob upoštevanju vseh njegovih izvedenih storitev oziroma gradenj v predhodnih treh letih vsaj 80 odstotkov skupnega povprečnega prometa ustvarilo z opravljanjem storitev oziroma gradenj za koncedenta ali druga podjetja, s katerimi je podjetje povezano, se ta zakon, razen 25. člena, ne uporablja za koncesije za storitve in koncesije za gradnje na področju dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, ki jih:
a)
koncedent, ki izvaja eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podeli koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, podeli povezanemu podjetju ali
b)
skupno podjetje, ki ga je več koncedentov, ki izvajajo eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podelijo koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, ustanovilo izključno za opravljanje dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, podeli podjetju, ki je povezano z enim od teh koncedentov.
(2)
Za namene tega člena povezano podjetje pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi koncedenta v skladu z zahtevami iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne 29. 6. 2013, str. 19), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2014/102/EU z dne 7. novembra 2014 o prilagoditvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 334 z dne 21. 11. 2014, str. 86), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/34/EU).
(3)
Pri koncedentih, za katere se ne uporablja Direktiva 2013/34/EU, povezano podjetje pomeni vsako podjetje:
a)
v katerem ima lahko koncedent posredno ali neposredno prevladujoč vpliv,
b)
ki ima lahko prevladujoč vpliv na koncedenta ali
c)
nad katerim ima, tako kot nad koncedentom, prevladujoč vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki to povezano podjetje urejajo.
(4)
Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti povezanega podjetja podatki o prometu za predhodna tri leta niso na voljo, zadostuje, da to podjetje zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je promet iz prvega odstavka tega člena verjeten.
(5)
Če iste ali podobne storitve ali gradnje zagotavlja več kot eno podjetje, ki je povezano s koncedentom, s katerim sestavlja gospodarsko skupino, se deleži iz prvega odstavka tega člena izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev ali gradenj.
(6)
Če je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje dejavnosti v najmanj triletnem obdobju in akt o ustanovitvi skupnega podjetja določa, da bodo koncedenti, ki ga sestavljajo in izvajajo eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podelijo koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, ostali del tega skupnega podjetja najmanj za enako obdobje, se ta zakon ne uporablja za koncesije na področju dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, ki jih:
a)
skupno podjetje, ki ga je več koncedentov, ki izvajajo eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podelijo koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, ustanovilo izključno za opravljanje dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, podeli enemu od teh koncedentov ali
b)
koncedent, ki izvaja eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podeli koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, podeli skupnemu podjetju, katerega del je.
13. člen
(koncesije med subjekti v javnem sektorju)
(1)
Ta zakon, razen 25. člena, se ne uporablja za koncesijo, ki jo koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona podeli pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a)
ta koncedent obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;
b)
odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal ta koncedent, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta koncedent;
c)
v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujoče in nezaviralne udeležbe, ki se zahteva na podlagi zakona.
(2)
Šteje se, da koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje ta koncedent.
(3)
Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi, če odvisna pravna oseba, ki je koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, podeli koncesijo koncedentu iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti koncedent, če v pravni osebi, ki ji je podeljena koncesija, ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujoče in nezaviralne udeležbe, ki se zahteva na podlagi zakona.
(4)
Ne glede na a) točko prvega odstavka tega člena lahko koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ki ne obvladuje pravne osebe zasebnega ali javnega prava, tej pravni osebi podeli koncesijo, ne da bi pri tem uporabil ta zakon, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a)
ta koncedent skupaj z drugimi koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe;
b)
pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so ji jih dali ti koncedenti, ki jo obvladujejo, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladujejo ti koncedenti;
c)
v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujoče in nezaviralne udeležbe, ki se zahteva na podlagi zakona.
(5)
Šteje se, da koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a)
organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh udeleženih koncedentov iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona. Posamezni predstavniki lahko zastopajo več sodelujočih koncedentov ali vse te sodelujoče koncedente,
b)
ti koncedenti lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe in
c)
odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi teh koncedentov, ki jo obvladujejo.
(6)
Za pogodbo, sklenjeno izključno med dvema ali več koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, se ta zakon ne uporablja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a)
pogodba določa ali se z njo izvaja sodelovanje med sodelujočimi koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni,
b)
pri tem sodelovanju se upoštevajo le vidiki javnega interesa in
c)
sodelujoči koncedenti na trgu izvajajo manj kot 20 odstotkov dejavnosti, ki jih zajema sodelovanje.
(7)
Pri določanju odstotnega deleža dejavnosti iz b) točke prvega odstavka, b) točke četrtega odstavka in c) točke šestega odstavka tega člena se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, ki temelji na dejavnosti, kot so stroški pravne osebe ali koncedenta iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred podelitvijo koncesije.
(8)
Če zaradi datuma, ko je bila določena pravna oseba ali koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona ustanovljen ali je začel opravljati dejavnosti ali ko zaradi reorganizacije njegovih dejavnosti podatki o prometu ali drugem ustreznem dejavniku, temelječem na dejavnosti, kot so stroški, za predhodna tri leta niso na voljo ali niso več relevantni, zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je predvideni obseg dejavnosti verjeten.
(9)
Izjema glede udeležbe zasebnega kapitala iz c) točke prvega odstavka, tretjega odstavka in c) točke četrtega odstavka tega člena zakona velja, če obveznost udeležbe zasebnega kapitala izhaja iz določbe zakona, ki je skladen s PDEU in PEU, in ta manjšinska in nezaviralna udeležba zasebnega kapitala ne vpliva odločilno na odločitve te pravne osebe.
14. člen
(koncesije za raziskovalne in razvojne storitve)
Ta zakon se uporablja za podelitev koncesije za raziskovalne in razvojne storitve, ki jih zajemajo kode CPV 73000000-2 do 73120000-9, 73300000-5, 73420000-2 in 73430000-5, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
-
koristi od njih ima izključno koncedent za uporabo pri izvajanju lastne dejavnosti in
-
opravljeno storitev v celoti plača koncedent.
15. člen
(socialne in druge posebne storitve)
Za koncesije za socialne in druge posebne storitve iz Priloge IV Direktive 2014/23/EU se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo obveznost izvedbe pripravljalnih dejanj, obveznost objave obvestila iz 35. in 40. člena tega zakona in pravno varstvo v postopkih izbire koncesionarja po tem zakonu.
16. člen
(pridržane koncesije)
(1)
Koncedent lahko v postopku izbire koncesionarja povabi k sodelovanju le invalidska podjetja in zaposlitvene centre, kot jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ter socialna podjetja, kot jih določa zakon, ki ureja socialno podjetništvo, če je vsaj 30 odstotkov zaposlenih v teh pravnih osebah ali 30 odstotkov vključenih oseb v programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.
(2)
Koncedent, ki namerava koncesijo pridržati za podjetja iz prejšnjega odstavka, mora to navesti v koncesijski dokumentaciji.
17. člen
(mešane pogodbe)
(1)
Pri koncesijah, katerih predmet so gradnje in storitve, se podelitev koncesije izvede po pravilih, veljavnih za glavni predmet pogodbe.
(2)
Pri koncesijah za storitve, ki jih deloma sestavljajo socialne in druge posebne storitve, deloma pa druge storitve, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti storitev je najvišja. Podelitev takšne koncesije se izvede po pravilih, veljavnih za glavni predmet pogodbe.
(3)
Če so različni deli določene pogodbe objektivno ločljivi, se uporabljata četrti in peti odstavek tega člena. Če so različni deli določene pogodbe objektivno neločljivi, pa se uporablja šesti odstavek tega člena. Če del določene pogodbe ureja člen 346 PDEU ali zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, se uporablja 18. člen tega zakona. Pri pogodbah, namenjenih za več dejavnosti, od katerih je ena navedena v Prilogi II Direktive 2014/23/EU ali zanjo velja zakon, ki ureja javno naročanje na infrastrukturnem področju, se uporablja 19. člen tega zakona.
(4)
Kadar so predmet pogodbe gradnje ali storitve, za katere se ta zakon uporablja, in neki drugi elementi, za katere se ta zakon ne uporablja, pri tem pa so posamezni deli pogodbe objektivno ločljivi, se lahko izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe za posamezni del, skladno s pravili, ki veljajo za vsakega od njih. Če se koncedent odloči za enotno pogodbo, se ta, ne glede na glavni predmet, sklene v skladu s tem zakonom.
(5)
Kadar pogodba vsebuje elemente koncesije in elemente javnega naročila, se pogodba sklene v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. Pred začetkom postopka oddaje javnega naročila je treba izdelati študijo upravičenosti podelitve koncesije.
(6)
Če so različni deli določene pogodbe objektivno neločljivi, se pogodba sklene skladno s pravili, ki veljajo za glavni predmet pogodbe. Pri takšnih pogodbah, ki imajo elemente koncesij za storitve in naročil blaga, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti zadevnih storitev ali blaga je višja.
18. člen
(mešane pogodbe, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike)
(1)
Ta člen se uporablja v primeru mešanih pogodb, katerih predmet so koncesije, za katere se uporablja ta zakon, in naročila, ki jih ureja 346. člen PDEU ali so zajeti v zakonu, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
(2)
Če so različni deli pogodbe objektivno ločljivi, se lahko izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe za posamezni del ali se sklene enotna pogodba.
(3)
Če se koncedent odloči za sklenitev ločenih pogodb za posamezne dele, se izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe za posamezni del, skladno s pravili, ki veljajo za vsakega od njih.
(4)
Če se koncedent odloči za sklenitev enotne pogodbe, se odločitev o uporabi pravil sprejme na podlagi naslednjih meril:
a)
če del zadevne pogodbe ureja 346. člen PDEU ali različne dele urejata 346. člen PDEU oziroma zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, se pogodba lahko sklene brez uporabe tega zakona, če sklenitev enotne pogodbe upravičujejo objektivni razlogi;
b)
če del zadevne pogodbe ureja zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, se lahko pogodba sklene v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, če je sklenitev enotne pogodbe upravičena iz objektivnih razlogov.
(5)
Odločitev o sklenitvi enotne pogodbe ne sme biti sprejeta z namenom izključitve pogodb iz uporabe tega zakona ali zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
19. člen
(pogodbe, ki zajemajo dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in druge dejavnosti)
(1)
Koncedent lahko pri pogodbah, namenjenih za več dejavnosti, sklene ločene pogodbe za vsako posamezno dejavnost ali enotno pogodbo. Odločitev o sklenitvi enotne pogodbe ali več ločenih pogodb se ne sme sprejeti z namenom, da se pogodbe izključijo iz uporabe tega zakona ali zakona, ki ureja javno naročanje.
(2)
Če se koncedent odloči skleniti ločene pogodbe, se izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe za posamezni del skladno s pravili, ki veljajo za vsakega od njih glede na značilnosti posamezne dejavnosti.
(3)
Kadar se koncedent, ki izvaja eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podeli koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, odloči skleniti enotno pogodbo, se ne glede na 17. člen tega zakona uporabljata četrti in peti odstavek tega člena. Če pa eno od zadevnih dejavnosti iz prejšnjega stavka ureja 346. člen PDEU ali Direktiva 2009/81/ES, se uporablja 20. člen tega zakona.
(4)
Za pogodbo, namenjeno za več dejavnosti, se uporabljajo pravila za dejavnost, za katero je pretežno namenjena.
(5)
Pri pogodbah, pri katerih objektivno ni mogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjena, se veljavna pravila določajo v skladu z naslednjim:
a)
pogodba se sklene v skladu z določbami tega zakona, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podeljujejo koncedenti iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ki ne izvajajo ene od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in ne podelijo koncesije za izvajanje ene od teh dejavnosti, če za eno od dejavnosti, za katero se sklepa pogodba, veljajo te določbe zakona, za drugo pa veljajo določbe tega zakona, ki se uporabljajo za koncesije, ki jih podeljujejo koncedenti, ki izvajajo eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podelijo koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti;
b)
pogodba se sklene v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če za eno od dejavnosti, za katere je namenjena pogodba, velja ta zakon, za drugo pa zakon, ki ureja javno naročanje;
c)
pogodba se sklene v skladu s tem zakonom, če za eno od dejavnosti velja ta zakon, za drugo pa ne veljata niti ta zakon niti zakon, ki ureja javno naročanje.
20. člen
(koncesije, ki zajemajo dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU ter dejavnosti, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike)
(1)
Koncedent, ki izvaja eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podeli koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, lahko pri pogodbah, namenjenih za več dejavnosti, sklene ločeno pogodbo za vsako posamezno dejavnost ali enotno pogodbo. Odločitev o sklenitvi enotne pogodbe ali več ločenih pogodb se ne sme sprejeti z namenom, da se pogodbe izključijo iz uporabe tega zakona ali zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti.
(2)
Če se koncedent odloči skleniti ločene pogodbe, se izvede ločen postopek za sklenitev pogodbe skladno s pravili, ki veljajo za vsako od njih glede na značilnosti posamezne dejavnosti.
(3)
Kadar se koncedenti, ki izvajajo eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podelijo koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, odločijo skleniti enotno pogodbo, se ne glede na 18. člen tega zakona uporabljata četrti in peti odstavek tega člena.
(4)
Kadar se koncedent, ki izvaja eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podeli koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, odloči skleniti enotno pogodbo, se za sklenitev pogodbe, namenjene dejavnosti, ki jo ureja ta zakon, in drugi dejavnosti, ki jo ureja 346. člen PDEU, ta zakon ne uporablja.
(5)
Kadar se koncedent, ki izvaja eno od dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU in podeli koncesijo za izvajanje ene od teh dejavnosti, odloči skleniti enotno pogodbo, se pogodba, namenjena dejavnosti, ki jo ureja ta zakon, in drugi dejavnosti, ki jo ureja zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, sklene v skladu s tem zakonom ali v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti. Če takšna pogodba vključuje tudi naročila ali druge elemente, ki jih ureja 346. člen PDEU, se lahko pogodba sklene brez uporabe tega zakona.
(6)
Odločitev za sklenitev enotne pogodbe iz četrtega in petega odstavka tega člena mora temeljiti na objektivnih razlogih in ne sme biti sprejeta z namenom, da se pogodbe izključijo iz uporabe tega zakona.
3. SPLOŠNE DOLOČBE ZA SKLEPANJE KONCESIJSKIH POGODB
21. člen
(koncedent)
(1)
Koncesijsko razmerje, pri katerem koncedent s pisno odplačno pogodbo naroči izvedbo gradnje ali opravljanje storitev gospodarskemu subjektu, sklenejo v skladu s tem zakonom naslednji koncedenti:
a)
organi Republike Slovenije,
b)
organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
c)
druge osebe javnega prava,
č)
javna podjetja, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU,
d)
subjekti, ki niso opredeljeni v točkah a) do č) tega odstavka in opravljajo eno ali več dejavnosti iz Priloge II Direktive 2014/23/EU, če jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil izključne ali posebne pravice po postopku, v katerem ni bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti ali njihova dodelitev ni temeljila na objektivnih merilih.
(2)
Za koncedenta se šteje tudi združenje, ki ga oblikujejo eden ali več koncedentov iz prejšnjega odstavka.
(3)
Oseba javnega prava mora pred začetkom postopka podelitve koncesije pridobiti soglasje ustanovitelja, javno podjetje pa soglasje nadzornega organa družbe. Pri izdaji soglasja iz prejšnjega stavka je treba upoštevati vpliv podelitve koncesije na dolg in primanjkljaj sektorja država, kot ga določa zakon, ki ureja fiskalno pravilo.
(4)
Oseba javnega prava iz c) točke prvega odstavka tega člena pomeni osebo, ki ima vse naslednje značilnosti:
a)
ustanovljena je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, pri čemer se šteje, da gre za industrijsko ali poslovno naravo, če subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, izvaja gospodarske dejavnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom,
b)
je pravna oseba in
c)
jo v več kot 50 odstotkih financirajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.
(5)
Javno podjetje iz č) točke prvega odstavka tega člena pomeni podjetje, nad katerim ima lahko koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka tega člena neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje. Domneva se, da obstaja prevladujoč vpliv, če koncedent iz a), b) ali c) točke prvega odstavka tega člena:
a)
ima neposredno ali posredno v lasti večino vpisanega kapitala podjetja,
b)
neposredno ali posredno nadzira večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje, ali
c)
lahko neposredno ali posredno imenuje več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
22. člen
(gospodarski subjekti)
(1)
V postopkih podelitve koncesij lahko sodelujejo gospodarski subjekti, skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Koncedent ne sme zavrniti gospodarskega subjekta le zato, ker bi moral imeti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme gospodarski subjekt v skladu s pravom države članice EU, v kateri ima sedež, opravljati isto dejavnost. Koncedent od skupin gospodarskih subjektov ne sme zahtevati, da imajo določeno pravno obliko, če želijo oddati ponudbo.
(2)
Od gospodarskih subjektov se lahko zahteva, da v ponudbi navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, odgovornega za izvajanje predmeta pogodbe.
(3)
Koncedent lahko v koncesijski dokumentaciji določi zahteve v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ali tehnično in strokovno sposobnostjo, ki jih morajo izpolnjevati skupine gospodarskih subjektov, če je to sorazmerno in upravičeno iz objektivnih razlogov.
(4)
Kateri koli pogoji za izvedbo predmeta pogodbe, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence v postopku izbire koncesionarja, morajo biti sorazmerni in upravičeni iz objektivnih razlogov.
(5)
Ne glede na prvi odstavek lahko koncedent od skupin gospodarskih subjektov zahteva, da po tem, ko jim je podeljena koncesija, prevzamejo zadevno pravno obliko, če je taka sprememba nujna za zadovoljivo izvajanje koncesije.
23. člen
(trajanje koncesije)
(1)
Trajanje koncesije je omejeno.
(2)
Pri koncesijah, ki trajajo dlje od pet let, koncesija traja največ tako dolgo, da ne presega obdobja, v katerem lahko koncesionar upravičeno pričakuje, da se mu bodo povrnila vložena sredstva za izvajanje gradenj oziroma storitev, vključno z donosom na vloženi kapital. Koncedent pri izračunu upošteva začetne in naknadne investicije koncesionarja, potrebne za uresničitev določenih pogodbenih ciljev.
24. člen
(pripravljalna dejanja)
(1)
Koncedent mora pred začetkom postopka izbire koncesionarja po tem zakonu izvesti pripravljalna dejanja.
(2)
Pripravljalna dejanja so vse aktivnosti, ki se izvajajo pred začetkom postopka izbire koncesionarja, zlasti izdelava študije upravičenosti podelitve koncesije in priprava ocene vrednosti koncesije.
25. člen
(študija upravičenosti podelitve koncesije)
(1)
S študijo upravičenosti podelitve koncesije je treba:
-
opredeliti finančne učinke koncesije v obdobju trajanja koncesije,
-
opredeliti trajanje koncesije,
-
izvesti primerjalno analizo stroškov in koristi, če koncedent naloge izvaja sam ali njihovo izvajanje prenese na gospodarske subjekte s podelitvijo koncesije,
-
ugotoviti vpliv izvajanja koncesije na državni proračun oziroma proračun samoupravne lokalne skupnosti,
-
pripraviti register tveganj pri izvajanju koncesije,
-
opredeliti tveganja, ki bodo prenesena na koncesionarja, ter
-
ugotoviti usklajenost z razvojnimi dokumenti, kadar je to primerno.