na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-1047/2021, stran 3123 DATUM OBJAVE: 9.4.2021
VELJAVNOST: od 24.4.2021 / UPORABA: od 4.4.2022
RS 54-1047/2021
Verzija
3 / 4
Čistopis se uporablja od 19.10.2024 do 21.2.2026. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.
1047. Zakon o katastru nepremičnin (ZKN)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o katastru nepremičnin (ZKN)
o razglasitvi Zakona o katastru nepremičnin (ZKN)
Razglašam Zakon o katastru nepremičnin (ZKN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 2021.
Št. 003-02-3/2021-31
Ljubljana, dne 3. aprila 2021
Borut Pahor predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O KATASTRU NEPREMIČNIN (ZKN)
O KATASTRU NEPREMIČNIN (ZKN)
Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta zakon določa vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov.
2. člen
(namen)
Namen zakona je zagotoviti vpis pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru, ter prikaz podatkov o državni meji, prostorskih enotah, naslovih in podatkov iz drugih javnih evidenc, če tako določa zakon.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
centroid hišne številke je točka, ki leži znotraj tlorisa stavbe in določa lego hišne številke v prostoru;
2.
centroid parcele je točka, ki leži znotraj meje parcele;
3.
centroid stavbe je točka, ki leži znotraj tlorisa stavbe;
4.
daljica je del meje, ki povezuje dve točki;
5.
del stavbe je funkcionalna celota prostorov v stavbi, primerna za samostojno uporabo, kadar je na stavbi vzpostavljena etažna lastnina, pa je del stavbe posamezni del stavbe v etažni lastnini, pri čemer ima vsaka stavba vsaj en del stavbe;
6.
etaža je prostor med dvema zaporednima stropnima konstrukcijama ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho, pri čemer se pohodne terase glede na konstrukcijo lahko štejejo kot etaže, kot prva etaža pa se šteje prostor med tlemi in prvo stropno konstrukcijo;
7.
geodetsko podjetje je gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost;
8.
gradbeno inženirski objekt je objekt, naprava in omrežje gospodarske javne infrastrukture;
9.
koordinate so podatek o položaju točke v prostoru, določen v državnem prostorskem koordinatnem sistemu;
10.
lastnik oziroma lastnica parcele ali dela stavbe (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik lastninske pravice, pri čemer se izraz lastnik nanaša tudi na solastnika ali skupnega lastnika;
11.
leto obnove fasade je leto, ko je bila obnovljena več kot polovica fasade na stavbi;
12.
leto obnove inštalacij je leto, ko je bilo v delu stavbe zamenjanih ali obnovljenih več kot polovica glavnih inštalacij (voda, kanalizacija, elektrika, plin);
13.
leto obnove oken je leto, ko je bila na delu stavbe zamenjana ali obnovljena več kot polovica oken;
14.
leto obnove strehe je leto, ko je bila zamenjana več kot polovica strešne kritine ali več kot polovica njene nosilne konstrukcije;
15.
lokacijski podatki so podatki o obliki in položaju parcel, območij (npr. območje služnosti, območje občine), stavb in delov stavb, vodeni v obliki točk, daljic ali poligonov, določenih s koordinatami;
16.
material nosilne konstrukcije je prevladujoči material okvira stavbe oziroma nosilnih zidov;
17.
namenska raba zemljišč je namenska raba prostora po kategorijah podrobnejše namenske rabe v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, pripisana parceli;
18.
naslov je naslov v Republiki Sloveniji v skladu s predpisom, ki ureja prijavo prebivališča;
19.
nepremičnina je zemljišče, parcela, stavba, del stavbe;
20.
odprtost zemljišča je podatek, ki označuje dostopnost in možnost izkoriščanja gozda;
21.
parcela je prostorsko odmerjeno zemljišče, ki leži v eni katastrski občini in je v katastru nepremičnin vpisana z mejo ter označena s parcelno številko;
22.
podatki o priključkih so podatki o priključitvi stavbe na električno, plinsko, kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ne glede na to, ali se priključek uporablja v vseh delih stavbe ali ne;
23.
poligon je zaključen obod območja, zemljišča, stavbe, etaže ali dela stavbe, določen z zaporedjem daljic ali zaporedjem točk, pri čemer ima poligon lahko znotraj sebe enega ali več zaključenih poligonov;
24.
presek območij je določanje skupnih površin dveh ali več območij, ki se določijo kot novo območje;
25.
projektant je gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost;
26.
prostornina rezervoarjev in silosov je vsota prostornin vseh rezervoarjev in silosov, ki pripadajo delu stavbe;
27.
rastiščni koeficient je podatek, ki označuje potencialno proizvodno sposobnost rastišča na podlagi gozdne združbe;
28.
sestavina dela stavbe je odmerjen del parcele, ki je skupni del stavbe v etažni lastnini in pripada delu stavbe v etažni lastnini (npr. atrij, parkirni prostor);
29.
sosednji parceli sta parceli s skupno vsaj eno točko daljice, ki določa mejo parcele;
30.
število etaž je skupno število etaž v stavbi pod površjem in nad njim;
31.
tip položaja stavbe je podatek o legi stavbe glede na sosednje stavbe;
32.
točka je lokacijski podatek, njen položaj je določen s koordinatami v državnem prostorskem koordinatnem sistemu;
33.
točnost je stopnja skladnosti merjene ali izračunane vrednosti količine glede na njeno dejansko vrednost, ki je lahko visoka ali nizka;
34.
začasni vpis je vpis predloga novih podatkov v sloju katastra nepremičnin (sloj začasnih vpisov), ki se vanj vpišejo za določen čas, do vpisa stvarne pravice, na katero se podatki nanašajo, v zemljiško knjigo;
35.
zbirka listin so shranjene listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi v evidenco;
36.
zemljišče je območje ene ali več parcel, dela ene parcele ali delov več parcel.
4. člen
(pristojnost)
Kataster nepremičnin, evidenco državne meje, register prostorskih enot in register naslovov vzpostavi, vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava).
5. člen
(dopustitev dostopa)
Osebe, ki imajo pooblastilo geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta, in druge osebe, ki izvajajo naloge po tem zakonu, imajo pravico, da za izvajanje nalog v skladu s tem zakonom dostopijo na zemljišče in vstopijo v skupni del stavbe ter izvedejo meritve.
6. člen
(informacijska podpora)
(1)
Izvajanje nalog po tem zakonu ter vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje podatkov v katastru nepremičnin, registru prostorskih enot, evidenci državne meje in registru naslovov se zagotavljajo z informacijskim sistemom za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence državne meje in registra naslovov (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem kataster).
(2)
Informacijski sistem kataster omogoča:
1.
vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence državne meje in registra naslovov,
2.
pridobivanje podatkov o parcelah, stavbah, delih stavb in lastnikih za izvedbo katastrskih postopkov,
3.
vlaganje zahtev za vpis podatkov v kataster nepremičnin oziroma predlogov za vpis sprememb podatkov registra prostorskih enot,
4.
preverjanje zahtev za vpis podatkov v kataster nepremičnin,
5.
elektronsko povezovanje katastra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence državne meje in registra naslovov z drugimi informatiziranimi zbirkami podatkov,
6.
podporo upravnemu poslovanju geodetske uprave.
7. člen
(elektronsko poslovanje)
(1)
Zahteve po tem zakonu se vložijo v informacijski sistem kataster v elektronski obliki, razen kadar ta zakon določa drugače.
(2)
Kadar so del elaborata dokumenti, ki so lastnoročno podpisani, se priložijo v skenirani obliki. V primeru dvoma o skladnosti skenirane kopije dokumenta z izvirnikom lahko geodetska uprava zahteva, da geodetsko podjetje predloži izvirnik dokumenta. Geodetsko podjetje mora izvirnike lastnoročno podpisanih dokumentov hraniti pet let od dneva, ko je elaborat, v katerem je dokument v skenirani obliki, vpisan v informacijski sistem kataster.
(3)
Geodetskemu podjetju, ki je izvedlo katastrski postopek, se vsi dokumenti v tem katastrskem postopku pošiljajo in vročajo po elektronski poti. Geodetsko podjetje mora geodetski upravi sporočiti naslov svojega varnega elektronskega predala.
(4)
Odločbo, ki se izda v elektronski obliki, podpiše uradna oseba, ki jo izda.
(5)
Če je akt, ki se izdela samodejno, izdan v elektronski obliki, ima namesto podpisa uradne osebe, ki je vodila postopek oziroma odločala v zadevi, faksimile.
(6)
Akt, izdan v elektronski obliki, se lahko vroča v fizični obliki, če je elektronsko podpisan v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(7)
Pristnost akta, izdanega v elektronski obliki in vročenega v fizični obliki, se lahko preveri pri geodetski upravi.
Drugi del KATASTER NEPREMIČNIN
I. poglavje SKUPNE DOLOČBE
8. člen
(kataster nepremičnin)
Kataster nepremičnin je temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ki izkazuje dejansko stanje nepremičnin.
9. člen
(sestava katastra nepremičnin)
(1)
Kataster nepremičnin je sestavljen iz vpisanih podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter zbirke listin.
(2)
Zbirka listin se vodi in hrani v fizični in elektronski obliki.
(3)
Vpisani podatki o parcelah, stavbah in delih stavb ter zbirka listin se hranijo trajno.
(4)
V katastru nepremičnin so tudi podatki iz sloja začasnih vpisov iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona in zgodovinski podatki iz 130. člena tega zakona.
10. člen
(predmet vpisa)
(1)
V kataster nepremičnin se vpisujejo:
-
parcele,
-
stavbe in drugi pokriti objekti, v katere se lahko vstopi in so namenjeni bivanju, opravljanju dejavnosti ali zaščiti, ki jih ni mogoče prestaviti brez škode za njihovo substanco,
-
deli stavb,
-
zemljišča in
-
gradbeno inženirski objekti.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se v kataster nepremičnin ne vpisujejo stavbe pod zemljiščem in nadzemni deli stavb ali posamezni prostori v teh delih stavb, če so podatki o njih določeni kot tajni podatki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.
(3)
Kadar se v tem zakonu uporablja izraz stavba, ta izraz pomeni stavbe in druge pokrite objekte iz druge alineje prvega odstavka tega člena, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.
II. poglavje PODATKI KATASTRA NEPREMIČNIN
1. oddelek: Podatki katastra nepremičnin
11. člen
(podatki, ki se vodijo v katastru nepremičnin)
(1)
V katastru nepremičnin se vodijo podatki o:
a)
parcelah:
1.
parcelna številka,
2.
meja parcele,
3.
urejenost meje parcele in urejenost parcele,
4.
centroid parcele,
5.
območje stavbne pravice,
6.
območje služnosti,
7.
površina parcele,
8.
lastnik,
9.
upravljavec,
10.
dejanska raba zemljišč,
11.
namenska raba zemljišč,
12.
boniteta zemljišč,
13.
odprtost zemljišča in rastiščni koeficient za parcele, ki so po dejanski rabi gozdna zemljišča,
14.
podatek, s katero stavbo je parcela povezana,
15.
občina, v kateri parcela leži,
16.
omejitve spreminjanja mej parcele;
b)
stavbah:
1.
številka stavbe,
2.
tloris stavbe,
3.
podatek, s katero parcelo je stavba povezana,
4.
tloris nadzemnega dela stavbe,
5.
tloris podzemnega dela stavbe,
6.
tloris zemljišča pod stavbo,
7.
centroid stavbe,
8.
najnižja višinska kota stavbe,
9.
najvišja višinska kota stavbe,
10.
karakteristična višina stavbe,
11.
etaža,
12.
število etaž,
13.
bruto tlorisna površina stavbe,
14.
hišna številka,
15.
centroid hišne številke,
16.
številka naslova,
17.
leto izgradnje stavbe,
18.
dovoljena raba stavbe,
19.
podatki o priključkih (elektrika, kanalizacija, plin in vodovod),
20.
število stanovanj in poslovnih prostorov v stavbi,
21.
leto obnove fasade,
22.
leto obnove strehe,
23.
material nosilne konstrukcije,
24.
tip položaja stavbe,
25.
ali je stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice,
26.
status stavbe;
c)
delih stavb:
1.
številka dela stavbe,
2.
poligon dela stavbe,
3.
sestavina dela stavbe,
4.
številka etaže glavnega vhoda v del stavbe,
5.
neto tlorisna površina dela stavbe,
6.
uporabna površina dela stavbe,
7.
vrsta in površina prostorov,
8.
lastnik,
9.
upravljavec,
10.
upravnik stavbe,
11.
dejanska raba dela stavbe,
12.
hišna številka,
13.
številka stanovanja ali poslovnega prostora,
14.
številka naslova,
15.
dvigalo,
16.
leto obnove inštalacij,
17.
leto obnove oken,
18.
prostornina rezervoarjev in silosov,
19.
ali je del stavbe v etažni lastnini,
20.
ali je del stavbe skupni del stavbe v etažni lastnini,
21.
status dela stavbe.
(2)
O območjih stavbne pravice in območjih služnosti, ki so vpisana v katastru nepremičnin, se vodijo naslednji podatki:
-
o identifikacijski oznaki stavbne pravice kot nepremičnine, s katero je ta vpisana v zemljiško knjigo, oziroma identifikacijski oznaki stvarne služnosti, s katero je ta vpisana v zemljiško knjigo,
-
o parcelni številki gospodujoče nepremičnine pri stvarni služnosti oziroma imetniku neprave stvarne služnosti pri nepravi stvarni služnosti oziroma o imetniku stavbne pravice,
-
podatek, na katerih parcelah je določeno območje stavbne pravice ali območje služnosti.
(3)
V katastru nepremičnin se vodijo tudi podatki o poteku mej občin glede na meje parcel.
(4)
V katastru nepremičnin se kot sloji vodijo podatki o:
-
katastrskih občinah v sloju katastrskih občin,
-
dejanskih rabah zemljišč v skupnem sloju dejanske rabe zemljišč,
-
območjih bonitete zemljišč v sloju območij bonitete zemljišč,
-
vpisih, za katere ta zakon določa, da se začasno vpišejo v poseben sloj katastra nepremičnin, v sloju začasnih vpisov.
(5)
Z zakonom se lahko določijo tudi drugi podatki, ki se vodijo v katastru nepremičnin.
(6)
Vodenje podatkov iz tega člena predpiše minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: minister).
2. oddelek: Skupne določbe o podatkih parcele, stavbe in dela stavbe
12. člen
(parcelna številka, številka stavbe in številka dela stavbe)
(1)
Parcelna številka je sestavljena iz šifre katastrske občine in številke, določene znotraj katastrske občine, in ima lahko poddelilke.
(2)
Številka stavbe je sestavljena iz šifre katastrske občine in številke, določene znotraj katastrske občine.
(3)
Številka dela stavbe je sestavljena iz številke stavbe in številke, določene znotraj stavbe.
(4)
Parcelno številko, številko stavbe in številko dela stavbe določi geodetska uprava.
(5)
Pri združitvi in delitvi parcele, stavbe ali dela stavbe, komasaciji, preureditvi parcel, preoblikovanju parcel, spremembi meje katastrske občine in spremembah parcelnih številk, številk stavb in številk delov stavb se obstoječe parcelne številke, številke stavb in številke delov stavb ukinejo in se določijo nove številke. Ukinjenih parcelnih številk, številk stavb in številk delov stavb ter številk stavb in številk delov stavb, ki so izbrisane, se ne sme znova uporabiti.
(6)
O spremembah parcelnih številk, številk stavb in številk delov stavb iz prejšnjega odstavka geodetska uprava obvesti lastnika, razen če je bil lastnik o njih že obveščen z drugim aktom. Geodetska uprava obvesti zemljiško knjigo o spremembi parcelne številke, o spremembi številke stavbe in številke dela stavbe pa obvesti le, če je stavba ali del stavbe vpisan v zemljiški knjigi.
13. člen
(katastrska občina)
(1)
Republika Slovenija je razdeljena na katastrske občine.
(2)
Podatki o mejah, šifrah in imenih katastrskih občin se vodijo v sloju katastrskih občin.
(3)
Meje katastrskih občin se spremenijo:
-
če se spremeni državna meja,
-
če se spremeni meja parcele, po kateri poteka meja katastrske občine,
-
če meja katastrske občine seka tloris stavbe,
-
zaradi združitve dveh parcel v različnih katastrskih občinah,
-
zaradi zložbe parcel in njihove ponovne razdelitve v postopku komasacije v različnih katastrskih občinah,
-
zaradi preureditve parcel v postopku nove izmere v različnih katastrskih občinah ali
-
zaradi urejenosti in večje preglednosti katastra nepremičnin.
(4)
Minister določi šifre in imena katastrskih občin ter predpiše način spreminjanja mej in imen katastrskih občin.
14. člen
(lastnik)
(1)
Podatki o lastniku se v katastru nepremičnin vpisujejo pri parceli in delu stavbe.
(2)
O lastniku se za namene izvajanja katastrskih postopkov v kataster nepremičnin vpisujejo naslednji podatki:
-
za fizične osebe: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča, naslov za vročanje, datum rojstva, državljanstvo in enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO);
-
za pravne osebe: firma oziroma ime, naslov sedeža in matična številka pravne osebe;
-
delež lastništva iz zemljiške knjige;
-
podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.
(3)
Podatki o lastnikih se prevzamejo iz zemljiške knjige. Iz zemljiške knjige se o lastnikih prevzemajo naslednji podatki:
-
o imetniku lastninske pravice, ki je fizična oseba: ime in priimek, EMŠO in naslov stalnega prebivališča,
-
o imetniku lastninske pravice, ki je pravna oseba: firma oziroma ime, naslov sedeža in matična številka pravne osebe,
-
delež lastništva.
(4)
Zaradi osvežitve in dopolnitve podatkov o lastnikih in osebah iz 141. člena tega zakona se iz:
-
centralnega registra prebivalstva prevzemajo naslednji podatki o osebi, ki je fizična oseba: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča, naslov za vročanje, datum rojstva, državljanstvo, EMŠO in datum smrti fizične osebe,
-
poslovnega registra prevzemajo naslednji podatki o osebi, ki je pravna oseba: firma oziroma ime, naslov sedeža in datum prenehanja pravne osebe.
(5)
V kataster nepremičnin se kot lastnik parcele vpiše oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik lastninske pravice na parceli.
(6)
V kataster nepremičnin se kot lastnik dela stavbe vpiše oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot:
-
imetnik lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini,
-
imetnik stavbne pravice, če je stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, vpisana v zemljiško knjigo in na njej ni vzpostavljena etažna lastnina, ali
-
imetnik lastninske pravice na parceli, s katero je stavba povezana, če stavba ni v etažni lastnini oziroma če v zemljiško knjigo ni vpisana stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice.
(7)
Iz zemljiške knjige se prevzame podatek, katere parcele in deli stavbe so skupni del stavbe v etažni lastnini.
(8)
Iz zemljiške knjige se prevzamejo podatki o pravnem položaju povezanih nepremičnin, ki so v zemljiško knjigo vpisani v skladu s predpisi, ki urejajo stvarnopravna razmerja, in pravili zemljiškoknjižnega postopka.
(9)
Za stavbo iz tretje alineje šestega odstavka tega člena se iz zemljiške knjige prevzame podatek o lastniku parcele, s katero je stavba povezana, in se ta podatek vpiše kot podatek o lastniku dela stavbe pri vseh v kataster nepremičnin vpisanih delih stavbe. Iz zemljiške knjige se prevzame tudi delež lastništva. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi, če je stavba povezana z več parcelami istega lastnika z enakimi deleži lastništva.
(10)
Če je stavba iz tretje alineje šestega odstavka tega člena povezana z dvema ali več parcelami različnih lastnikov ali istih lastnikov z različnim deležem lastništva, se iz zemljiške knjige prevzamejo podatki o lastnikih vseh parcel, povezanih s stavbo, in se vpišejo kot podatek o lastniku dela stavbe pri vseh v kataster nepremičnin vpisanih delih stavbe. Podatki o lastniških deležih se ne vpišejo v kataster nepremičnin.
(11)
Organa, ki vodita centralni register prebivalstva in poslovni register, geodetski upravi omogočita dostop do podatkov iz četrtega odstavka tega člena, o vseh fizičnih in pravnih osebah, ki so vpisane v registra.
15. člen
(upravljavec)
(1)
Pri parcelah in delih stavb v lasti Republike Slovenije se v kataster nepremičnin kot upravljavec vpiše državni organ, oseba javnega prava ali druga pravna oseba, ki je za upravljavca določena v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem Republike Slovenije, ali s posebnim zakonom. Pri parcelah in delih stavb v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občina) se v kataster nepremičnin kot upravljavec vpiše občina ali oseba javnega prava, ki je za upravljavca določena v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
O upravljavcu se v kataster nepremičnin vpisujejo naslednji podatki:
-
ime oziroma firma upravljavca,
-
matična številka upravljavca in
-
naslov sedeža upravljavca.
(3)
Če je za parcele in dele stavb, ki so v lasti Republike Slovenije, upravljavec določen z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme vlada, se upravljavec vpiše v kataster nepremičnin na podlagi prijave. V prijavi mora prijavitelj poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navesti parcelne številke oziroma številke delov stavb in pravno podlago, na podlagi katere mu je podeljena pravica upravljanja teh nepremičnin. Če je upravljavec določen s posebnim zakonom, se v kataster nepremičnin na konkretni parceli ali delu stavbe lahko vpiše več upravljavcev. V primeru nestrinjanja z vpisom več upravljavcev na isti parceli ali delu stavbe se vpis izvede na podlagi ugotovitvenega sklepa vlade.
(4)
Če za parcele in dele stavb, ki so v lasti Republike Slovenije, upravljavec ni določen na način iz prejšnjega odstavka, se upravljavec teh parcel in delov stavb vpiše v kataster nepremičnin na podlagi sklepa vlade o določitvi upravljavca, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena in parcelne številke oziroma številke delov stavb, za katere mu je podeljena pravica upravljanja. Sklep vlade o določitvi upravljavca iz tega odstavka se šteje za prijavo.
(5)
Če je za parcele in dele stavb, ki so v lasti občine, upravljavec določen z ustanovitvenim aktom ali aktom organa, pristojnega za izvrševanje proračuna, v katerem so parcele oziroma deli stavb konkretno določene, se upravljavec vpiše v kataster nepremičnin na podlagi prijave. Glede vsebine prijave se uporablja določba tretjega odstavka tega člena.
(6)
Ne glede na določbe tega člena se za parcele in dele stavb, ki so v lasti Republike Slovenije ali občine, v katastru nepremičnin pa ni vpisanega upravljavca, v kataster nepremičnin lahko vpiše kot začasni upravljavec državni organ, oseba javnega prava ali druga pravna oseba, ki je lahko določena za upravljavca po predpisih iz prvega odstavka tega člena, ali občina.
(7)
Začasni upravljavec ima do vpisa upravljavca v skladu s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena enake pravice in obveznosti, kot bi jih imel v skladu s predpisi kot upravljavec.
(8)
Za parcele in dele stavb, ki so v lasti Republike Slovenije, se začasni upravljavec vpiše na podlagi prijave. Glede vsebine prijave se uporablja določba tretjega odstavka tega člena.
(9)
Za parcele in dele stavb, ki so v lasti občine, se začasni upravljavec vpiše na podlagi prijave. Glede vsebine prijave se uporablja določba tretjega odstavka tega člena.
(10)
Prijavo za vpis upravljavca nepremičnin, katerih lastnik je Republika Slovenija, lahko vloži upravljavec, pristojno ministrstvo ali vlada. Ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem v lasti države, lahko vloži prijavo za vpis začasnega upravljavca nepremičnin iz pristojnosti drugih ministrstev.
(11)
Prijavo za vpis upravljavca nepremičnin, katerih lastnik je občina, lahko vloži upravljavec sam ali občina.
(12)
Začasni upravljavec mora v roku dveh let od dneva vpisa v kataster nepremičnin začeti postopek določitve upravljavca v skladu s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena.
(13)
Geodetska uprava enkrat letno poroča Vladi Republike Slovenije o stanju podatkov o začasnih upravljavcih, ki so pri parcelah in delih stavb v lasti Republike Slovenije v katastru nepremičnin vpisani več kot dve leti.
(14)
Če je za posamezno parcelo ali del stavbe v katastru nepremičnin vpisan samo en upravljavec, se lahko izbriše iz katastra nepremičnin samo ob vpisu novega upravljavca iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena. Če je za posamezno parcelo ali del stavbe v katastru nepremičnin vpisan samo en začasen upravljavec, se lahko izbriše iz katastra nepremičnin samo ob vpisu upravljavca iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena ali ob vpisu novega začasnega upravljavca iz šestega odstavka tega člena. Upravljavec oziroma začasni upravljavec se izbriše iz katastra nepremičnin na podlagi prijave. Glede vsebine te prijave se smiselno uporablja določba tretjega odstavka tega člena.
(15)
Podrobnejši način vpisa in izbrisa upravljavcev v kataster nepremičnin predpiše minister.
3. oddelek: Podatki o parceli
16. člen
(meja parcele)
(1)
Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.
(2)
Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Točke se v kataster nepremičnin vpišejo z neposredno uporabo koordinat ob upoštevanju strokovnih pravil za koordinatni vklop (v nadaljnjem besedilu: koordinatni vklop).
(3)
Točke se določijo na vsakem lomu in vsakem stiku meje parcele. Dodatne točke na meji parcele se lahko določijo le, če točke ene daljice med seboj niso vidne ali če je daljica daljša od 500 m.
(4)
O točkah se v katastru nepremičnin vodijo naslednji podatki:
-
številka točke,
-
koordinate,
-
točnost koordinat točke,
-
model transformacije koordinat,
-
način označitve v naravi ter
-
status točke.
(5)
Meja parcele, ki je v katastru nepremičnin vpisana na podlagi dokončnega upravnega akta, pravnomočne sodne odločbe ali drugega akta, s katerim se konča postopek alternativnega reševanja sporov, in ima koordinate točk določene s predpisano točnostjo, je urejena meja parcele.
(6)
Parcela, ki ima urejeno celotno mejo, se v katastru nepremičnin označi kot urejena parcela.
(7)
Točke urejene meje parcele se v naravi označijo z mejniki.
(8)
Meje parcel s parcelnimi številkami in tlorisi stavbe na območju Republike Slovenije se grafično prikažejo v katastrskem načrtu.
(9)
Način določitve in vpisa meje parcele s poligonom, daljicami in točkami, označitve meje parcele v naravi, strokovna pravila za koordinatni vklop ter predpisano točnost koordinat točk predpiše minister.
17. člen
(površina)
(1)
V katastru nepremičnin se vodijo površina parcele in po parcelah površina tlorisa stavbe na parceli, površina tlorisa zemljišča pod stavbo na parceli, površina dejanske rabe zemljišč na parceli, površina namenske rabe zemljišč na parceli, površina zemljišča na parceli z bonitetnimi točkami, površina območja stavbne pravice na parceli, površina območja služnosti na parceli, površina območja sestavin delov stavbe na parceli in površina drugih območij, če tako določa drug zakon.
(2)
Površina parcele se izračuna iz ravninskih koordinat točk meje parcele. Površina tlorisa stavbe na parceli se izračuna iz ravninskih koordinat točk poligona tlorisa stavbe. Površina tlorisa zemljišča pod stavbo na parceli in površine območij iz prejšnjega odstavka se izračunajo iz ravninskih koordinat točk poligona, ki je določen s poligonom zemljišča pod stavbo oziroma poligonom območja in mejo parcele.
(3)
Površina parcele se izračuna na zahtevo vlagatelja iz drugega odstavka 67. člena tega zakona, po uradni dolžnosti pa:
-
ko se parcela v katastru nepremičnin označi kot urejena parcela,
-
ko se spremeni ali točneje določi meja urejene parcele,
-
ko se uredi del meje parcele,
-
za nove parcele.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek se pri spremembah mej parcel zaradi lokacijske izboljšave površina parcele ne izračuna.
(5)
Površine tlorisa stavbe na parceli, površina tlorisa zemljišča pod stavbo na parceli in površine območij iz prvega odstavka tega člena se izračunajo ob vsaki spremembi poligona.
(6)
Površine iz prvega odstavka tega člena, razen površine parcele in površine tlorisa stavbe na parceli, se izravnajo na površino parcele, vpisano v katastru nepremičnin.
(7)
Sprememba površin iz prvega odstavka tega člena se vpiše v kataster nepremičnin, če je razlika med vpisano površino in izračunano površino večja od mejne vrednosti razlike površine.
(8)
Mejno vrednost razlike površine iz prejšnjega odstavka predpiše minister glede na objekt, ki se mu določa površina, velikosti površine in položajno točnost točk.
18. člen
(območje stavbne pravice in območje služnosti)
(1)
V katastru nepremičnin se vodijo podatki o območju stavbne pravice (v nadaljnjem besedilu: območje stavbne pravice) in podatki o območju izvrševanja stvarne služnosti ali neprave stvarne služnosti (v nadaljnjem besedilu: območje služnosti).
(2)
Območje stavbne pravice in območje služnosti se vodita kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Daljice, ki določajo območje stavbne pravice ali območje služnosti, in daljice, ki določajo mejo parcele, so lahko skupne.
(3)
Območje stavbne pravice se v kataster nepremičnin vpiše po parcelah s poligoni območja stavbne pravice, za parcelo pa se vpišeta identifikacijska oznaka območja stavbne pravice in površina območja stavbne pravice na parceli.
(4)
Območje služnosti se v kataster nepremičnin vpiše po parcelah s poligoni območja služnosti, za parcelo pa se vpišeta identifikacijska oznaka območja služnosti in površina območja služnosti na parceli.
(5)
Ob vpisu stavbne pravice v zemljiško knjigo se za namene izvajanja katastrskih postopkov v kataster nepremičnin vpišejo identifikacijska oznaka stavbne pravice kot nepremičnine, s katero je ta vpisana v zemljiški knjigi, in naslednji podatki o imetniku stavbne pravice:
-
za fizične osebe: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča in EMŠO;
-
za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
(6)
Ob vpisu stvarne služnosti v zemljiško knjigo se za namene izvajanja katastrskih postopkov v kataster nepremičnin vpišeta identifikacijska oznaka, s katero je ta vpisana v zemljiški knjigi, in parcelna številka gospodujoče nepremičnine. Ob vpisu neprave stvarne služnosti v zemljiško knjigo se za namene izvajanja katastrskih postopkov v kataster nepremičnin vpišejo identifikacijska oznaka, s katero je ta vpisana v zemljiški knjigi, in naslednji podatki o imetniku neprave stvarne služnosti:
-
za fizične osebe: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča in EMŠO;
-
za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
(7)
Ob izbrisu stavbne pravice, stvarne služnosti ali neprave stvarne služnosti iz zemljiške knjige se podatki o območju stavbne pravice in območju služnosti ter podatki iz petega in šestega odstavka tega člena izbrišejo iz katastra nepremičnin.
(8)
Če se s parcelacijo spremeni meja parcel in na novi parceli v kataster nepremičnin ni vpisano območje stavbne pravice ali območje služnosti, geodetska uprava o tem obvesti zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga po uradni dolžnosti odloči o izbrisu stavbne pravice, stvarne služnosti ali neprave stvarne služnosti na novih nepremičninah.
(9)
Ob vpisu pogodbene komasacije, upravne komasacije, izravnave meje in nove izmere, v katero je bil vključen postopek preureditve parcel, v kataster nepremičnin, se podatki o območju stavbne pravice in območju služnosti ter podatki o imetnikih stavbne pravice in imetnikih neprave stvarne služnosti na območju stavbne pravice in območju služnosti, vpisani v kataster nepremičnin, izbrišejo iz katastra nepremičnin. Geodetska uprava o tem obvesti imetnike stavbne pravice, imetnike neprave stvarne služnosti in lastnike gospodujoče nepremičnine na izbrisanem območju stavbne pravice in območju služnosti. Geodetska uprava o tem obvesti tudi zemljiško knjigo in obvestilu priloži odločbo, na podlagi katere so se podatki o območju stavbne pravice in območju služnosti izbrisali iz katastra nepremičnin.
19. člen
(dejanska raba zemljišč)
(1)
V katastru nepremičnin se vodijo podatki o naslednjih vrstah dejanske rabe zemljišč:
-
kmetijska zemljišča,
-
gozdna zemljišča,
-
vodna zemljišča,
-
pozidana zemljišča in
-
neplodna zemljišča.
(2)
Podatki o vrstah dejanske rabe zemljišč, območjih in točnosti ter spremembe teh podatkov se prevzemajo v kataster nepremičnin iz evidenc posameznih vrst dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca dejanske rabe zemljišč).
(3)
O dejanski rabi zemljišč iz prvega odstavka tega člena se v katastru nepremičnin v skupnem sloju dejanske rabe zemljišč vodijo poligoni, vrste dejanske rabe zemljišč in podatki o točnosti, za parcele pa podatek o vrsti dejanske rabe zemljišč in površini posamezne dejanske rabe zemljišč ali več vrstah dejanske rabe zemljišč.
(4)
Površina dejanske rabe zemljišč na parceli se izračuna na podlagi grafičnega preseka skupnega sloja dejanske rabe zemljišč s parcelo. Površina se izračuna, ko upravljavec matične evidence dejanske rabe zemljišč posreduje spremenjen podatek, ki se prevzema v kataster nepremičnin, ali kadar se spremenijo podatki o meji parcele ali površini parcele.
(5)
Podrobnejše vrste dejanske rabe zemljišč iz prvega odstavka tega člena, ki se vodijo v katastru nepremičnin, in vrste podrobnejših dejanskih rab zemljišč ter njihove šifre, razvrstitev vrst podrobnejših dejanskih rab zemljišč v dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo v katastru nepremičnin, podatke, ki se prevzemajo iz matičnih evidenc dejanske rabe zemljišč, in pogoje za prevzem teh podatkov v kataster nepremičnin ter način usklajevanja poligonov različnih dejanskih rab zemljišč predpiše vlada.
(6)
Minister predpiše pravila grafičnih presekov dejanskih rab zemljišč s parcelami, način izračuna površine dejanske rabe zemljišč po parcelah, mejne vrednosti razlike površin ter način izkazovanja podatkov o dejanski rabi zemljišč.
20. člen
(boniteta zemljišč)
(1)
Boniteta zemljišč je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča. Določi se na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov. Boniteta zemljišč se določi v obliki bonitetnih točk v razponu od 1 do 100 točk.
(2)
Kot posebni vplivi se za kmetijska zemljišča upoštevajo skalovitost, poplavnost, sušnost, ekspozicija, odprtost in zaprtost, zasenčenost in vetrovnost, za gozdna zemljišča pa skalovitost, poplavnost in sušnost.
(3)
Boniteta zemljišč se v katastru nepremičnin vodi:
-
v sloju območij bonitete zemljišč s poligoni in podatki o številu bonitetnih točk za območja, ki imajo enako število bonitetnih točk (v nadaljnjem besedilu: območja bonitete zemljišč),
-
za parcele s številom bonitetnih točk za parcelo, ki je po dejanski rabi ali namenski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče.
(4)
Število bonitetnih točk za parcelo se izračuna, če se spremenijo meje parcele, območje bonitete zemljišč ali število bonitetnih točk za območje bonitete zemljišč.
(5)
Podrobnejši način določanja in vodenja bonitete zemljišč predpiše minister.
4. oddelek: Podatki o stavbi in delu stavbe
1. pododdelek: Podatki o stavbi in delu stavbe
21. člen
(hišna številka)
(1)
V katastru nepremičnin se za stavbo in del stavbe vodi podatek o hišni številki.
(2)
Hišna številka se lahko določi, če je stavba vpisana v katastru nepremičnin.
(3)
Hišna številka se določi, spremeni ali ukine v skladu s predpisi, ki urejajo določanje hišnih številk stavbam.
22. člen
(številka naslova)
(1)
Za stavbo, ki ima določeno hišno številko, ter stanovanja in poslovne prostore, ki imajo določeno številko stanovanja oziroma številko poslovnega prostora, se določi številka naslova.
(2)
Številko naslova določi geodetska uprava. Številka naslova je določena znotraj države. Pri združitvi ali delitvi stavbe, stanovanja ali poslovnega prostora se obstoječa številka naslova ukine in se naslovu določi nova številka. Pri izbrisu stavbe, ukinitvi hišne številke, izbrisu številke stanovanja ali številke poslovnega prostora se številka naslova ukine. Ukinjene številke naslova se ne smejo ponovno uporabiti.
2. pododdelek: Podatki o stavbi
23. člen
(tloris stavbe)
(1)
Stavbi se določi tloris stavbe, ki je navpična projekcija zunanjega obrisa celotne stavbe na ravnino (v nadaljnjem besedilu: tloris stavbe). Posebej se določi tudi tloris nadzemnega dela stavbe, ki je navpična projekcija zunanjega obrisa nadzemnega dela stavbe na ravnino, tloris podzemnega dela stavbe, ki je navpična projekcija zunanjega obrisa podzemnega dela stavbe na ravnino, in tloris zemljišča pod stavbo, ki je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino. Grafični podatki o tlorisih iz tega odstavka se v katastru nepremičnin vodijo kot poligoni.
(2)
O tlorisu stavbe se v katastru nepremičnin vodijo naslednji podatki: poligon tlorisa stavbe, številka točke, koordinate in točnost koordinat točke, model transformacije koordinat točke, status točke ter tloris in površina tlorisa stavbe na parceli. Točke se v kataster nepremičnin vpišejo s koordinatnim vklopom.
(3)
Če stavba stoji na več parcelah, se tloris stavbe na vsaki parceli, na kateri stoji stavba, določi s svojim poligonom. Daljice, ki določajo tloris stavbe, in daljice, ki določajo mejo parcele, so lahko skupne.
(4)
Površina tlorisa stavbe in površina tlorisa zemljišča pod stavbo s številko stavbe se vodita po parcelah. Če je tloris stavbe ali tloris zemljišča pod stavbo določen na več parcelah, se površina tlorisa stavbe in površina tlorisa zemljišča pod stavbo vpišeta za vsako parcelo posebej.
(5)
Podatek, s katero parcelo je stavba povezana, je določen s tlorisom stavbe. Če je tloris stavbe vpisan v katastru nepremičnin, je podatek, s katero parcelo je stavba povezana, parcelna številka, na kateri je vpisan tloris stavbe. Podatek, s katero stavbo je parcela povezana, je številka stavbe, ki ima tloris stavbe na tej parceli.
24. člen
(višinske kote stavbe)
Višinske kote stavbe so najnižja višinska kota stavbe, najvišja višinska kota stavbe in karakteristična višina stavbe.
25. člen
(etaža)
(1)
Etaža se določi s poligonom etaže, številko etaže ter višino tal in višino etaže.
(2)
Poligon etaže je navpična projekcija zunanjega obrisa etaže na ravnino.
(3)
Etaže se oštevilčijo od najnižje etaže v stavbi navzgor. Posebej se določi etaža, ki je pritličje.
(4)
Višina etaže je razdalja od tal do stropa. Višina tal etaže je nadmorska višina tal etaže.
(5)
Bruto površina posamezne etaže stavbe se izračuna za vsako etažo posebej iz poligona etaže.
(6)
Bruto tlorisna površina stavbe je vsota bruto površin vseh etaž stavbe.
26. člen
(leto izgradnje stavbe)
(1)
V katastru nepremičnin se vodi podatek o letu izgradnje stavbe.
(2)
Leto izgradnje stavbe je leto pridobitve uporabnega dovoljenja, če je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, predpisana pridobitev uporabnega dovoljenja.
(3)
Za stavbe brez uporabnega dovoljenja je podatek o letu izgradnje stavbe leto, ko je bila stavba zgrajena.
(4)
V primeru rekonstrukcije stavbe ali prizidave je podatek o letu izgradnje stavbe leto, ko je bila izvedena rekonstrukcija stavbe ali prizidava.
27. člen
(dovoljena raba stavbe)
V katastru nepremičnin se za stavbo vodi podatek o dovoljeni rabi stavbe, določeni v gradbenem dovoljenju s klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov.
3. pododdelek: Podatki o delu stavbe
28. člen
(poligon dela stavbe)
Poligon dela stavbe je obris prostorov, ki pripadajo temu delu stavbe znotraj poligona etaže, pri čemer ima del stavbe lahko več poligonov dela stavbe v eni ali več etažah.
29. člen
(sestavina dela stavbe)
(1)
Sestavina dela stavbe se v kataster nepremičnin vpiše s poligonom, določenim z daljicami, ki jih določajo točke, številko parcele, na kateri sestavina dela stavbe leži, številko dela stavbe, ki mu sestavina dela stavbe pripada, identifikacijsko oznako sestavine dela stavbe, površino območja sestavine dela stavbe in vrsto sestavine dela stavbe.
(2)
Vrste sestavine dela stavbe predpiše minister.
30. člen
(dejanska raba dela stavbe in vrste prostorov)
(1)
Dejanska raba dela stavbe je vrsta dejanske uporabe dela stavbe ne glede na pretežno površino vrste prostorov v delu stavbe.
(2)
V katastru nepremičnin se vodijo podatki o dejanski rabi dela stavbe in vrsti prostorov, ki pripadajo delu stavbe.
(3)
Vrste dejanske rabe dela stavbe glede na dejansko uporabo dela stavbe so:
1.
stanovanjska raba,
2.
gostinska raba,
3.
poslovna in upravna raba,
4.
trgovska raba in storitvene dejavnosti,
5.
raba za promet in izvajanje elektronskih komunikacij,
6.
industrijska raba in skladišča,
7.
raba splošnega družbenega pomena in
8.
druga nestanovanjska raba.
(4)
Del stavbe ima lahko le eno dejansko rabo dela stavbe.
(5)
Vrste prostorov se določijo glede na dejansko rabo dela stavbe, površino in dejansko uporabo prostorov.
(6)
Minister predpiše vrste dejanskih rab dela stavbe, vrste prostorov iz prejšnjega odstavka in povezavo dejanske rabe delov stavb s klasifikacijo vrst objektov CC-SI v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov.
31. člen
(površina dela stavbe in prostornina rezervoarjev in silosov)
(1)
Za merjenje prostorov in izračun površin delov stavb in prostorov ter prostornin rezervoarjev in silosov se uporablja standard SIST ISO 9836 za izračunavanje površin in prostornin stavb.
(2)
Površina dela stavbe se določi kot neto tlorisna površina dela stavbe, ki je vsota površin prostorov, ki pripadajo delu stavbe.
(3)
Površina prostorov se izračuna iz izmerjenih podatkov o njihovi neto tlorisni površini.
(4)
Uporabna površina dela stavbe se določi glede na dejansko rabo dela stavbe in vrsto prostorov dela stavbe.
(5)
Prostornina rezervoarjev in silosov se določi kot neto prostornina.
(6)
Podrobnejši način merjenja prostorov, izračuna neto tlorisne površine dela stavbe in površine prostorov ter način določitve uporabne površine dela stavbe in prostornine rezervoarjev in silosov predpiše minister.
32. člen
(številka stanovanja in številka poslovnega prostora)
(1)
Številka stanovanja je enolična oznaka stanovanja, številka poslovnega prostora pa je enolična oznaka poslovnega prostora.
(2)
Stanovanja ali poslovni prostori v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja in poslovne prostore, se oštevilčijo z zaporedno številko v okviru stavbe. Številke stanovanja ali številke poslovnih prostorov se lahko določijo samo delom stavb v stavbah, ki imajo določeno hišno številko in najmanj dve stanovanji ali dva poslovna prostora ali eno stanovanje in en poslovni prostor.
(3)
Stanovanja ali poslovni prostori se pred vpisom stavbe oziroma vpisom dela stavbe v kataster nepremičnin fizično označijo s številko stanovanja ali številko poslovnega prostora.
(4)
Številke stanovanj ali številke poslovnih prostorov se določijo vsem delom stavb, ki pripadajo stanovanju ali poslovnemu prostoru.
(5)
Podrobnejši način oštevilčenja in označevanja stanovanj in poslovnih prostorov predpiše minister.
5. oddelek: Meje občin v katastru nepremičnin
33. člen
(meje občin)
(1)
V katastru nepremičnin se vodijo podatki o mejah občin kot poligoni, določeni z daljicami, ki jih določajo točke.
(2)
Daljice, ki določajo mejo občine, in daljice, ki določajo mejo parcele, so praviloma skupne. Daljice, ki določajo mejo občine, ne smejo sekati tlorisov stavb.
(3)
Podrobnejša pravila vodenja podatkov o mejah občin z mejami parcel predpiše minister.
III. poglavje KATASTER NEPREMIČNIN IN EVIDENCE O NEPREMIČNINAH
34. člen
(kataster nepremičnin in zemljiška knjiga)
(1)
Kataster nepremičnin se elektronsko povezuje z zemljiško knjigo.
(2)
Informacijski sistem kataster posreduje informacijskemu sistemu zemljiške knjige podatek o vpisani novi identifikacijski oznaki parcel ter o spremembi identifikacijske oznake parcel, stavb in posameznih delov stavbe v etažni lastnini, ki so vpisani v zemljiški knjigi, ter obvestilo o izbrisu podatkov o območju stavbne pravice in območju služnosti iz katastra nepremičnin.
(3)
Za namene izvajanja katastrskih postopkov informacijski sistem zemljiške knjige posreduje informacijskemu sistemu kataster naslednje podatke:
1.
o vpisu novih imetnikov lastninske pravice v zemljiško knjigo in spremembi imetnikov lastninske pravice, ki so vpisani v zemljiški knjigi, iz 14. člena tega zakona,
2.
o vpisu imetnikov stavbne pravice, če je stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, vpisana v zemljiško knjigo in na njej ni vzpostavljena etažna lastnina,
3.
o vpisu novih imetnikov stavbne pravice v zemljiško knjigo in spremembi imetnikov stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiški knjigi, iz petega odstavka 18. člena tega zakona,
4.
o vpisu novih imetnikov neprave stvarne služnosti v zemljiško knjigo in spremembi imetnikov neprave stvarne služnosti, ki so vpisani v zemljiški knjigi, iz šestega odstavka 18. člena tega zakona,
5.
o identifikacijski oznaki stavbne pravice, s katero je ta stavbna pravica vpisana v zemljiški knjigi, in spremembi te oznake, če je stavbna pravica v zemljiški knjigi vpisana z območjem stavbne pravice,
6.
o identifikacijski oznaki stvarne služnosti ali neprave stvarne služnosti, s katero je ta stvarna služnost ali neprava stvarna služnost vpisana v zemljiški knjigi, in spremembi te oznake,
7.
o parcelni številki gospodujoče nepremičnine, če je ustanovljena stvarna služnost,
8.
o izbrisu stvarne služnosti, neprave stvarne služnosti ali stavbne pravice iz zemljiške knjige,
9.
ali so v zemljiški knjigi vpisani deli stavb v etažni lastnini,
10.
ali je del stavbe, vpisan v zemljiški knjigi, skupni del stavbe v etažni lastnini.
(4)
Podatke iz 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka se posreduje informacijskemu sistemu kataster, če je območje stavbne pravice ali območje služnosti vpisano v kataster nepremičnin.
(5)
Za namene izvajanja katastrskih postopkov informacijski sistem zemljiške knjige omogoča informacijskemu sistemu kataster vpogled v:
-
plombe za vknjižbo lastninske pravice, ki so vpisane pri nepremičnini, ki je predmet katastrskega postopka,
-
podatke o določeni parceli ali delu stavbe v etažni lastnini zaradi presoje, ali bo v zemljiški knjigi dovoljena poočitev združitve parcele ali dela stavbe v etažni lastnini.
35. člen
(kataster nepremičnin in druge evidence o nepremičninah)
(1)
Evidence podatkov o zemljiščih, stavbah in delih stavb ter podatkov, povezanih z zemljišči, stavbami in deli stavb, ki jih vodijo državni organi, občine in nosilci javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: druge evidence o nepremičninah), se elektronsko povezujejo s katastrom nepremičnin, če tako določa zakon.
(2)
Druge evidence o nepremičninah se povezujejo s katastrom nepremičnin:
1.
z vpisom in vodenjem lokacijskih podatkov druge evidence o nepremičninah v katastru nepremičnin,
2.
s povezavo druge evidence o nepremičninah na lokacijske podatke katastra nepremičnin,
3.
s presekom grafičnih podatkov druge evidence o nepremičninah z lokacijskimi podatki katastra nepremičnin,
4.
z vpisom parcelne številke, številke stavbe, številke dela stavbe ali številke naslova v drugo evidenco o nepremičninah,
5.
z vpisom identifikacijske oznake iz druge evidence o nepremičninah v kataster nepremičnin.
(3)
Grafični podatki o zemljiščih iz druge evidence o nepremičninah se v katastru nepremičnin vodijo kot poligoni.
IV. poglavje VPIS PODATKOV V KATASTER NEPREMIČNIN
1. oddelek: Skupni določbi o vpisu podatkov v kataster nepremičnin
36. člen
(vpis podatkov v kataster nepremičnin)
Vpis podatkov v kataster nepremičnin obsega vpis novih podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb v kataster nepremičnin, vpis sprememb v katastru nepremičnin vpisanih podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter njihov izbris iz katastra nepremičnin.
37. člen
(obveščanje o vpisu podatkov v kataster nepremičnin)
(1)
O vpisu podatkov o parcelah, stavbah ali delih stavb, ki se določijo v katastrskih postopkih, zaradi izračuna na podlagi podatkov, vpisanih v katastrskih postopkih ali podatkov, ki se spremenijo zaradi prevzema podatkov iz drugih evidenc o nepremičninah, pa lastniki o tem niso bili obveščeni, se obvesti lastnike in vlagatelja zahteve, če ta ni lastnik, oziroma druge osebe, ki jih določa ta zakon.
(2)
O vpisu sprememb podatkov v kataster nepremičnin, ki se spremenijo zaradi prevzema podatkov iz drugih evidenc o nepremičninah ali prevzetih podatkov iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona, in o vpisu podatkov iz sloja začasnih vpisov v kataster nepremičnin se lastnikov ne obvešča, razen o spremembah podatkov, za katere tako določa ta zakon.
2. oddelek: Katastrski postopki
1. pododdelek: Skupne določbe
38. člen
(katastrski postopki)
(1)
Katastrski postopek se izvede kot inženirski del katastrskega postopka in kot upravni del katastrskega postopka.
(2)
Inženirski del katastrskega postopka je sestavljen iz objave katastrskega postopka, izvedbe postopka za izdelavo elaborata in izdelave elaborata.
(3)
Upravni del katastrskega postopka je sestavljen iz upravnega postopka odločanja o zahtevi za vpis in vpisa podatkov v kataster nepremičnin.
(4)
Inženirski del katastrskega postopka se začne z objavo katastrskega postopka v informacijskem sistemu kataster. Upravni del katastrskega postopka se začne z vložitvijo zahteve za vpis podatkov v informacijski sistem kataster oziroma pri geodetski upravi.
(5)
Vrste katastrskih postopkov so:
1.
ureditev meje parcele,
2.
izračun površine,
3.
označitev meje parcele,
4.
nova izmera,
5.
lokacijska izboljšava,
6.
parcelacija,
7.
izravnava meje,
8.
komasacija,
9.
določitev območja stavbne pravice in območja služnosti,
10.
spremembe bonitete zemljišč,
11.
spreminjanje mej občin,
12.
vpis stavbe in delov stavbe,
13.
vpis sprememb podatkov o stavbi in delu stavbe,
14.
spremembe podatkov o stavbi in delih stavbe, ki se spreminjajo z zahtevo brez elaborata, in
15.
vpis in izbris parcel in stavb zaradi spremembe državne meje.
39. člen
(izvajanje katastrskih postopkov)
(1)
Inženirski del katastrskega postopka izvede geodetsko podjetje.
(2)
Geodetsko podjetje je odgovorno za izvedbo inženirskega dela katastrskega postopka ter za celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov elaborata tako, da je ta izdelan v skladu s predpisi in zahtevami iz tega zakona.
(3)
Geodetsko podjetje mora za vodenje izvedbe inženirskega dela katastrskega postopka, ki ga je prevzelo, določiti pooblaščenega inženirja s področja geodezije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni geodet) ali geodet z geodetsko izkaznico, ki zanj v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik. Pooblaščeni geodet usklajuje izvedbo inženirskega dela katastrskega postopka, sam opravi naloge, za katere ta ali drug zakon tako določa, in s podpisom potrdi elaborat. Podpis elaborata vključuje tudi njegovo potrditev, da elaborat ustreza dejanskemu stanju.
(4)
Naloge inženirskega dela katastrskega postopka v zvezi z vpisom stavb in delov stavb, razen določitve podatkov o legi in obliki stavbe, podatkov o povezavi stavbe s parcelo, določitve sestavine dela stavbe in nadmorske višine tal etaže, lahko izvede tudi projektant. Projektant mora za opravljanje teh nalog določiti pooblaščenega inženirja ali pooblaščenega arhitekta iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost in izpolnjuje pogoje za projektiranje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni projektant). Pooblaščeni projektant za izvajanje nalog iz tega zakona je lahko oseba, ki lahko opravlja poklicne naloge pooblaščenega arhitekta, poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva ali poklicne naloge pooblaščenega inženirja s področja geodezije.
(5)
Kadar projektant in pooblaščeni projektant izvajata naloge iz prejšnjega odstavka, se zanju smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki določajo pravice in obveznosti geodetskega podjetja in pooblaščenega geodeta, razen če ta zakon določa drugače.
(6)
Upravni del katastrskega postopka vodi geodetska uprava.
(7)
Geodetska uprava lahko izvede katastrski postopek v celoti, če tako določa ta zakon.
(8)
Strokovna dela v zvezi s spreminjanjem bonitete zemljišč izvede oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih prve stopnje, s področja kmetijstva ali gozdarstva, in pooblastilo za bonitiranje zemljišč.
(9)
Pooblastilo za bonitiranje zemljišč izda geodetska uprava osebi z ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom, in opravljenim izpitom za bonitiranje.
(10)
Geodetska uprava z odločbo odvzame pooblastilo za bonitiranje zemljišč, če ugotovi, da je imetnik pooblastila za bonitiranje zemljišč storil kaznivo dejanje, povezano z izvrševanjem tega pooblastila, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, ali če ugotovi, da je imetnik pooblastila za bonitiranje zemljišč storil strokovno napako iz 111. člena tega zakona vsaj trikrat v zadnjih dveh letih. V odločbi odloči tudi, kdaj lahko oseba ponovno opravlja izpit za bonitiranje.
(11)
Oseba iz osmega odstavka tega člena izvedbo strokovnih del pri izdelavi elaborata spremembe bonitete zemljišč potrdi s podpisom poročila o terenskem ogledu za namen bonitiranja zemljišč, ki je sestavni del elaborata, s čimer odgovarja za strokovna dela, ki jih je izvedla. Podpis poročila vključuje tudi njeno potrditev, da poročilo ustreza dejanskemu stanju.
(12)
Vsebino znanj za spreminjanje bonitete zemljišč, postopek preverjanja znanj ter pridobitev pooblastila za bonitiranje predpiše minister.
40. člen
(dostop do informacijskega sistema kataster)
(1)
Dostop do informacijskega sistema kataster vključuje:
1.
vpogled v podatke informacijskega sistema kataster,
2.
pridobivanje podatkov informacijskega sistema kataster,
3.
objavo katastrskega postopka v informacijskem sistemu kataster,
4.
vpis elaborata v informacijski sistem kataster,
5.
vložitev zahteve za vpis podatkov v kataster nepremičnin v informacijski sistem kataster in
6.
spremljanje poteka oziroma stanja upravnega dela katastrskega postopka, za katerega je geodetsko podjetje v informacijski sistem kataster vložilo zahtevo z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin.
(2)
Podatki informacijskega sistema kataster iz 1. točke prejšnjega odstavka so podatki o parcelah, stavbah in delih stavb iz 11. člena tega zakona ter podatki iz evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov, razen podatkov o državljanstvu in EMŠO za fizične osebe ter podatkov iz 128. člena tega zakona.
(3)
Dostop do informacijskega sistema kataster ima: