na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS sklep II Ips 227/2014 - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - dobrovernost
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
23.10.2014
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS sklep II Ips 227/2014
INTERNA OZNAKA
VS0017257
SENAT, SODNIK
Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Vladimir Horvat, Ziba Trampuš, Janez Vlaj
INSTITUT VSRS
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - dobrovernost
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.
Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.
JEDRO
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, namenjeno razveljavitvi prejšnje pravnomočne odločbe, ki se lahko vloži le iz taksativno naštetih obnovitvenih razlogov (394. člen ZPP), ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Sodišče je vezano na navedbe iz predloga, odgovoriti pa mora na tiste, ki so za odločitev v zadevi bistvene oziroma pravno odločilne. Toženec bi moral konkretizirano pojasniti, kako naj bi njegova nedobrovernost vplivala na (zanj ugodnejši) izid v pravdi P 230/2009.
Revident zatrjuje, da pomeni pravnomočna kazenska obsodba nov dokaz, ki izpodbija zaključek sodišča v drugi pravdi glede priposestvovanja, da torej stanovanje ni postalo last toženca na nobeni pravni podlagi in zato tudi ni skupno premoženje. Te navedbe so neutemeljene, saj je nosilna teza sodbe v konkretni pravdi drugačna. Iz sodbe izhaja, da premoženjske pravice niso le stvarnopravne narave, tožnica pa solastninskega deleža na stanovanju ne zahteva in tudi ne posega v lastniška upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika.
Sodišče je vezano na navedbe iz predloga, odgovoriti pa mora na tiste, ki so za odločitev v zadevi bistvene oziroma pravno odločilne. Toženec bi moral konkretizirano pojasniti, kako naj bi njegova nedobrovernost vplivala na (zanj ugodnejši) izid v pravdi P 230/2009.
Revident zatrjuje, da pomeni pravnomočna kazenska obsodba nov dokaz, ki izpodbija zaključek sodišča v drugi pravdi glede priposestvovanja, da torej stanovanje ni postalo last toženca na nobeni pravni podlagi in zato tudi ni skupno premoženje. Te navedbe so neutemeljene, saj je nosilna teza sodbe v konkretni pravdi drugačna. Iz sodbe izhaja, da premoženjske pravice niso le stvarnopravne narave, tožnica pa solastninskega deleža na stanovanju ne zahteva in tudi ne posega v lastniška upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.