Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju 2021–2024 (DeUDIEU2124)

974. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju 2021–2024 (DeUDIEU2124)

Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10, 107/10 in 30/15) je Državni zbor na seji 23. marca 2021 sprejel

D E K L A R A C I J O 
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju 2021–2024 (DeUDIEU2124)

Ob zavedanju in spoštovanju odločitve državljank in državljanov Republike Slovenije za članstvo v Evropski uniji ter vloge Republike Slovenije kot njene članice, 
ob upoštevanju Strategije razvoja Slovenije 2030, Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije, Strategije zunanje politike Republike Slovenije, Strateške agende Evropske unije za obdobje 2019–2024, Prednostnih nalog Evropske komisije v obdobju 2019–2024 in 18-mesečnega programa tria predsedstev Zvezne republike Nemčije, Portugalske republike in Republike Slovenije Sveta Evropske unije v obdobju 2020–2021, 
Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve do strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja posameznih zakonodajnih aktov in drugih dokumentov Evropske unije v obdobju 2020–2024, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije. 

Evropska unija kot edinstven projekt mednacionalnega povezovanja in zagotavljanja varnosti, miru, stabilnosti in blaginje na stari celini se na globalni ravni sooča s pomembnimi strateškimi izzivi. Med njimi izstopajo posledice pandemije COVID-19, nova varnostna vprašanja, vključno s kibernetsko varnostjo in načrtnim širjenjem lažnih novic in neresnic, migracijski pritiski, demografske spremembe ter odhod Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije. Ti procesi korenito spreminjajo mednarodne odnose in sistem mednarodne varnosti, prinašajo negotovost in žal tudi delitve ter predstavljajo izziv evropskemu načinu življenja. Evropska unija mora zatorej okrepiti svoje temelje, poudariti osrednje vrednote, ki so botrovale ustanovitvi Evropske unije, ter se tako okrepljena soočiti z novimi izzivi.

Republika Slovenija je odločna zagovornica povezane, vključujoče ter močne Evropske unije. Vztrajamo pri ohranitvi in krepitvi ključnih dosežkov povezave, ob tem pa si prizadevamo za njeno nadaljnje poglabljanje, kjer je to potrebno. Republika Slovenija je, ob spoštovanju temeljnih pogodb in načel Evropske unije, odprta do pobud za tesnejše povezovanje, ki bodo Evropsko unijo naredile močnejšo, učinkovitejšo in odpornejšo, ne da bi pri tem ogrozile ohranjanje in nadaljnji razvoj specifičnih identitet in kultur držav članic.

Mir, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava, blaginja vseh državljank in državljanov Evropske unije, subsidiarnost, enakopravnost držav članic ob spoštovanju njihove različnosti, ter njihova medsebojna solidarnost so vrednote, ki jih bo Republika Slovenija zagovarjala znotraj vseh institucij Evropske unije ter tudi navzven v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in ostalih multilateralnih aktivnosti.

Zavedajoč se strateškega pomena Evropske unije želi Republika Slovenija tvorno prispevati k njeni nadaljnji krepitvi. Močnejše in bolj razvite bodo njene članice, močnejša bo Evropska unija. Srednjeročni cilj Republike Slovenije je preiti med najbolj razvite članice Evropske unije, s čimer bomo dodatno pripomogli h krepitvi v prihodnost naravnanih skupnih politik in blaginji naših državljank in državljanov. V teh prizadevanjih se bo Republika Slovenija povezovala z državami članicami oziroma skupinami držav, ki imajo pri posameznih politikah podobne interese in stališča.

Obdobje pred nami bo močno zaznamovano s posledicami pandemije, tretje krize, s katero se sooča Evropska unija v zadnjem desetletju. Takšne razmere so brez primere v zgodovini Evropske unije in terjajo skupen, odločen, ambiciozen in celovit odziv. Zato mora biti pozornost vseh držav članic in institucij Evropske unije usmerjena v trajnostno naravnano okrevanje, ki bo krepilo ekonomsko in socialno konvergenco v Evropski uniji, povečalo njeno mednarodno konkurenčnost, generiralo gospodarsko rast ter razvilo sposobnosti hitrega odziva na sodobne izzive.

Naša prizadevanja bodo v prvi vrsti usmerjena v krepitev zmogljivosti in odpornosti kritične infrastrukture Evropske unije in njenih držav članic za soočanje z globalnimi krizami, kot so pandemije, ekonomske in finančne krize, varnostne krize, vključno s terorizmom, kibernetskimi, hibridnimi in informacijskimi napadi, staranje prebivalstva oziroma negativna demografska gibanja, migracijski pritiski in humanitarne krize.

Zavzemamo se za čimprejšnji prehod na polno delovanje schengenskega prostora, polno delovanje notranjega trga, nadaljnjo krepitev ekonomske in monetarne unije ter širitev evrskega območja. Ob tem je ključnega pomena ambiciozna digitalna preobrazba, podkrepljena z izdatnejšimi vlaganji v izobraževanje, znanost, raziskave in inovacije.

Evropska unija pri tem ne sme pozabiti na pomen izvajanja Strateške agende Evropske unije 2019–2024 oziroma njenih štirih poglavitnih prednostnih nalog, prav tako pa tudi štirih elementarnih svoboščin enotnega trga, zaščite državljanov in njihovih svoboščin, razvoja trdne in dinamične gospodarske osnove, izgradnje podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope ter zastopanja evropskih interesov in vrednot na svetovnem prizorišču.

Temu morajo nujno slediti tudi učinkovito in dovolj fleksibilno izvajanje ambicioznega Večletnega finančnega okvira EU 2021–2027 in Instrumenta za okrevanje "Nova generacija Evropske unije".

Sprejeti zakonodajni akti, politični dogovori, strateški in drugi dokumenti Evropske unije so pri tem brez pravega pomena, če ni zagotovljena skladnost med njihovimi cilji in ukrepi ter če jim ne sledita izvajanje in nadzor. Da bo slednje kar najbolj učinkovito, je ob doslednem spoštovanju in izvajanju pravnega reda Evropske unije treba vseskozi stremeti tudi k zmanjševanju nepotrebnih birokratskih ovir, dvigu osveščenosti glede integritete in preprečevanja korupcije,učinkoviti digitalni preobrazbi, krepitvi boljše zakonodaje in večji transparentnosti zakonodajnega procesa ter transparentnosti delovanja javnih institucij ter postopkov, ki jih te izvajajo. Dosledneje je treba podpreti izvajanje ocen učinka predlogov zakonodajnih aktov in uporabo inovativnih metod in orodij v zakonodajnem procesu ter vključevati ključne deležnike v ta proces za ustvarjanje boljših in trajnejših rešitev, osredotočenih na končnega uporabnika.

Zato je potreben temeljit razmislek o izboljšanju učinkovitosti delovanja Evropske unije, uveljavljanju njenih temeljnih vrednot in razvoju njene prihodnje podobe. Konferenca o prihodnosti Evrope je namenjena prav temu. Izvedena mora biti demokratično in ambiciozno, obenem pa dovolj realno in učinkovito, da bo sprejete rešitve možno v doglednem času tudi dejansko izvesti. Za demokratičnost in legitimnost razprav o prihodnosti Evropske unije, za rast zaupanja v njene institucije in spodbujanje aktivnega državljanstva ter za krepitev evropskega načina življenja je pomembno, da so vanjo vključeni tudi nacionalni parlamenti ter državljanke in državljani Evropske unije.

Republika Slovenija v okviru aktualnega zakonodajnega cikla institucij EU 2019–2024 posebno pozornost namenja (i) trajnostnemu okrevanju in stabilnosti gospodarstva, (ii) krepitvi ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji, (iii) zaščiti državljanov in njihovih svoboščin, vključno s krepitvijo odpornosti Unije in njenih članic na krize, (iv) promociji interesov in vrednot Evropske unije v sosedstvu in svetu ter nadaljevanju širitvenega procesa, (v) krepitvi skupne zunanje politike in poglabljanju transatlantskih vezi ter (vi) učinkovitejšemu delovanju povezave.

Ponovni zagon evropskega gospodarstva je priložnost za utrditev stabilnosti, odpornosti in blaginje v Evropi ter povečanje njene vloge na svetovnem prizorišču. To bo možno doseči le, če ob upoštevanju ekonomskih, socialnih, in globalno demografskih sprememb uspemo zagotoviti dolgoročno trajnostno in vključujočo rast ter povečati kohezijo evropskega prostora. Krepitev evropskega gospodarstva in njegove konkurenčnosti mora zato temeljiti na dokončanju enotnega trga, krepitvi industrijske baze in izkoriščanju potenciala novih tehnologij, digitalne in zelene preobrazbe ter načel evropskega stebra socialnih pravic.

Med bistvenimi elementi zagotavljanja stabilnosti, blaginje in konkurenčnosti evropskega gospodarstva je močna ekonomska in monetarna unija. Zato je pomembno, da vse države članice nadaljujejo s potrebnimi strukturnimi reformami v smeri večje ekonomske konvergence, da se še v tem zakonodajnem ciklu doseže napredek pri poglabljanju ekonomske in monetarne unije ter na ta način zagotovita večja odpornost evropskega gospodarstva in stabilen evro kot valuta globalnega pomena. Republika Slovenija odločno podpira prizadevanja za nadaljnje poglabljanje ekonomske in monetarne unije in krepitev njene odpornosti.

Kot država članica z izrazito izvozno naravnanim gospodarstvom je Republika Slovenija odločna zagovornica krepitve notranjega trga in njegovega simetričnega poglabljanja na področju vseh štirih svoboščin. Treba je nadaljevati z odstranjevanjem ovir, ki hromijo polno delovanje notranjega trga. Regulatorni okvir mora preprečevati nevarnost, da bi ekonomsko močnejše članice domače razmere v posameznih storitvenih panogah in na trgu dela reševale na škodo drugih držav članic. Notranji trg mora namreč omogočati skladen trajnostni razvoj v vseh državah članicah. Prav zaradi tega sta potrebni čimprejšnja odprava nadzora na notranjih mejah schengenskega območja in nadaljnja liberalizacija čezmejnega opravljanja storitev. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zagotavljanju vzdržnih dobavnih verig in nadaljnji podpori podjetništvu ter zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.