82. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Ormož
Na podlagi 58. do 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, štev. 18/84, 32/85, 33/86 in 33/89, Uradni list RS RS, štev. 24/92 in 18/93), v zvezi z 56. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 - s spremembami), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, štev. 110/02) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, štev. 11/99 in 07/01) je Občinski svet na svoji 12. redni seji, dne 29.12.2003 sprejel
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Ormož
Ta odlok določa območja na katerih se v občini Ormož plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila, izračun in plačilo nadomestila, oprostitve plačila nadomestila ter nadzor nad izvedbo tega odloka.
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
1.
Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem členu štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske
javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1.
Pri stanovanjski in počitniški stavbi površina funkcionalne enote kot čista tlorisna uporabna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebni avto). Pri večstanovanjskih objektih, kjer skupnih in pomožnih prostorov ni možno določiti, se nadomestilo odmeri od čiste tlorisne površine stanovanja, ki se pomnoži s faktorjem 1,15.
2.
Pri poslovnih prostorih čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, namenjenih za poslovne dejavnosti, kot so nepokrita in pokrita skladišča, interna parkirišča in dvorišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, površine za izkoriščenje rudnin,….
2.
Nezazidano stavbno zemljišče
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem členu štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva:
1.
v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
− se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele oz. od dela takšne parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske, počitniške ali poslovne stavbe,
− za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko, počitniško oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2.
v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
− se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske, počitniške ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele);
− v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba:
a)
ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
b)
ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje.
Pri odmeri nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele se upošteva dejanska komunalna opremljenost zemljišča in namembnost uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča.
Pri odmeri nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel se upošteva dejanska komunalna opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča.
Površina istega zavezanca se po različnih namembnostih razdeli na več funkcionalnih enot. En zavezanec ima lahko zaradi različnih namembnosti več funkcionalnih enot na eni ali več lokacijah.
Zavezanci za plačilo nadomestila za zazidana stavbna zemljišča po tem odloku so fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki so neposredni uporabniki funkcionalnih enot (lastniki ali najemniki stanovanja ali poslovnega prostora).
V kolikor se lastnik in najemnik stanovanja ali poslovnega prostora ne dogovorita, kdo bo zavezanec za plačilo nadomestila, se določi kot zavezanec lastnik funkcionalne enote.
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je lastnik ali neposredni uporabnik zemljišča.
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih izven pridobivalnega območja namenjenega za izkoriščanje rudnin in pri že izkoriščenih nezazidanih stavbnih zemljiščih predvidenih za sanacijo je zavezanec lastnik ali nosilec rudarske pravice.
Občina Ormož ni zavezanka za plačilo nadomestila, za nepremičnine, ki jih potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti in za nepremičnine, ki so namenjene izvajanju programa v javnem interesu, ki ga sofinancira občina.
Sredstva zbrana s plačilom nadomestila so prihodek Občine Ormož.
II. DELITEV NA OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine Ormož, če je na stavbnem zemljišču mogoč priključek na električno in vodovodno omrežje.
Območje občine se glede na stopnjo opremljenosti z javno infrastrukturo in gostoto javnih funkcij razdeli na štiri območja:
|
I. območje
|
obsega centralni del mesta Ormož in del naselja Hardek;
|
|
II. območje
|
obsega preostali del mesta Ormož, preostali del naselja Hardek, del naselij Središče o
b Dravi, Grabe in Obrež, del naselja Miklavž pri Ormožu, del naselja Ivanjkovci, del naselij Sveti Tomaž, Podgorci, Cvetkovci, Trgovišče, Velika Nedelja in Mihovci pri Veliki Nedelji; |
|
III. območje
|
obsega preostale dele naselij Velika Nedelja, Mihovci pri Veliki Nedelji, Središče
ob Dravi, Grabe, Obrež, Podgorci, Sveti Tomaž, Ivanjkovci, Trgovišče, Cvetkovci ter naselja Kog, Loperšice, Frankovci, Pušenci, Osluševci, Pavlovci in Dobrava; |
|
IV. območje
|
obsega vsa preostala naselja in dele naselij v občini
|
Območja iz 5. člena odloka so določena na grafični prilogi v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka.
Spremeni se grafična priloga 1. območja, ki obsega centralni del mesta Ormož in del naselja Hardek, ki je sestavni del tega odloka.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami;
2.
Namembnost stavbnega zemljišča;
3.
Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča;
4.
Zapuščenost in dotrajanost objekta;
5.
Izjemne ugodnosti lokacije za pridobivanje prihodka pri pridobitni dejavnosti.
1.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in priključki na naprave individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
|
število točk
|
|
a) vodovodno omrežje
|
30
|
|
b) električno
omrežje |
30
|
|
c) javna kanalizacija
|
40
|
|
d) plinovodno omrežje
|
40
|