Nalaganje dokumenta...
Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 66-3002/2004, stran 8301 DATUM OBJAVE: 18.6.2004
VELJAVNOST: od 16.6.2004 do 30.12.2021 / UPORABA: od 18.6.2004 do 30.12.2021
RS 66-3002/2004
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
3002. Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami je potrebna zaradi povečanja transportnih kapacitet, zanesljivosti in varnosti preskrbe z zemeljskim plinom v celotnem slovenskem plinovodnem sistemu. Plinovod M2 je eden od glavnih elementov slovenskega magistralnega plinovodnega sistema, ker povezuje oba plinovoda M1 in M3, ki služita za prenos zemeljskega plina do središč porabe in za tranzit preko Slovenije. Za pokritje povečanih potreb po zemeljskem plinu v Sloveniji, Geoplin d.o.o. načrtuje izgradnjo prenosnega plinovoda M2/1, vzporedno ob trasi plinovoda M2. Dolžina odseka od razdelilne postaje (v nadaljnjem besedilu: RP) Rogaška Slatina do merilno regulacijske postaje (v nadaljnjem besedilu: MRP) Trojane je po predlagani izhodiščni varianti približno 65 km.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 311-34/2003/01, z dne 8. decembra 2003 podal predlog za izdelavo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Predlog je dokumentiran z elaboratom »Prenosni daljnovod M2/1 Rogaška Slatina – Trojane – Idejne zasnove«, ki ga je izdelal Geoplin d.o.o., Ljubljana.
Predlog je obrazložen in utemeljen, ker je:
-
magistralni plinovod opredeljen v tekstualnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) in poteka vzporedno z že obstoječim plinovodom M2, ki je opredeljen v grafičnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000;
-
prenosni plinovod z delovnim tlakom višjim od 16 barov s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, določen kot prostorska ureditev državnega pomena z Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
-
prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja obvezna republiška gospodarska javna služba, določena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02-ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04);
-
oskrba z zemeljskim plinom definirana v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) ter v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je prenosni plinovod M2/1 na odseku od RP Rogaška Slatina do MRP Trojane, v dolžini približno 65 km. Izgradnja plinovoda obsega polaganje dodatne plinovodne cevi vzporedno z obstoječo cevjo obstoječega magistralnega plinovoda M2, povezave z obstoječim plinovodom, vse pripadajoče postroje in postaje (merilno regulacijske, razdelilne, sekcijske zaporne in čistilne), vključno z napravami katodne zaščite. Nova cev bo večjega premera in bo imela višje tlačne karakteristike kot obstoječa cev plinovoda M2, ki obratuje s tlakom 50 barov, ob nazivnem premeru cevi (v nadaljnjem besedilu: DN) 400 mm. Nova cev vzporednega plinovoda bo položena praviloma z minimalnim predpisanim odmikom 2 metra od cevi obstoječega plinovoda; premer cevi bo DN 500–800 mm, delovni tlak pa od 70 barov. Ob upoštevanju naravnih in ustvarjenih danosti v prostoru bodo lahko odmiki od obstoječe trase izjemoma tudi večji.
Sestavni del plinovoda in s tem predmet državnega lokacijskega načrta so tudi vsi funkcionalni objekti plinovoda (zaporni ventili, odcepi itd.) ter vse potrebne predelave in dodelave opreme, preko katere bo nova cev povezana z ostalim plinovodnim sistemom. Kjer so predvidene nove RP ali so površine obstoječih RP premajhne za izgradnjo potrebnih predelav, se obstoječe povečajo oziroma zasedejo nova zemljišča. Predvidoma bodo ograjene površine za RP manjše od 10 arov.
Za razdelitev plinovoda na posamezne odseke se zgradijo sekcijske zaporne postaje. Oddaljenost med posameznimi postajami je lahko največ 18 km, vsaka postaja pa zaseda ograjeno zemljišče veliko približno 1 ar.
Predlagana trasa plinovoda poteka po območju enajstih občin: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje ob Savi, Lukovica in Mestna občina Celje.
Priključek načrtovanega plinovoda k obstoječemu M2 je pri kraju Ceste pri Rogaški Slatini, kjer se od plinovoda M2 odcepi plinovod M4 proti Dolenjski. Od tu poteka v smeri proti zahodu, vzporedno z obstoječo plinovodno cevjo in južno od kraja Mestinje prečka glavno cesto Celje – Rogaška Slatina. Šmarje pri Jelšah obide po severni strani, pri kraju Ponikve prečka železniško progo Celje – Pragersko in se pred Celjem približa avtocesti Ljubljana – Maribor. Plinovodna cev v nadaljevanju poteka do kraja Zgornje Grušovje z večjimi in manjšimi odmiki vzporedno z avtocesto in jo trikrat prečka. Polzelo trasa plinovoda obide po južni strani ter pri Trnavi ponovno prečka avtocesto. Pri kraju Kapla se približa glavni cesti Ljubljana – Celje in jo prečka pri avtocestnem odcepu pri Vranskem. V nadaljevanju poteka mimo Vranskega in Ločice ter še enkrat prečka avtocesto pri hribu Jasovnik. Zadnji del poteka po dolini Črnega grabna proti zahodu do razdelilne postaje Trojane.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj je dne 15. aprila 2004 v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma načrtovane prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Žalec, Občine Šentjur, Mestne občine Celje, Elektra Slovenije d.o.o., Telekoma Slovenije d.d. in Zavoda za gozdove Slovenije. Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
-
širina zaščitnega pasu že obstoječega plinovoda M2 zaradi načrtovanega vzporednega plinovoda, kjer je le mogoče ne poveča oziroma poveča za minimalni odmik,
-
pri načrtovanju upošteva predvideno golf igrišče Žalec – Krčevina,
-
gradiva za smernice, če je to mogoče, posredujejo tudi v digitalni obliki.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
utemeljitve predlagane rešitve oziroma primerjave variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
-
strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
-
državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom Zakona o urejanju prostora.
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2.
Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
3.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
4.
Ministrstvo za kulturo (področje varstva kulturne dediščine) skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
5.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje ohranjanja narave);
6.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje varstva okolja);
7.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda);
8.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje energetike);
9.
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
10.
Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo;
11.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije;
12.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
13.
Zavod za gozdove Slovenije;
14.
Zavod za ribištvo Slovenije;
15.
ELES Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana;