TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VI Ips 1/98-10 z dne 2. 4. 2001 se ne sprejme.

Navedbe v ustavni pritožbi kažejo, da je bila vložena predvsem zaradi nezadovoljstva z odločitvijo, da ne obstajajo razlogi za ugotovitev ničnosti zaplembne odločbe. Pritožnik ustavno pritožbo utemeljuje z navedbami, s katerimi uveljavlja razlog napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za kršitev pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, kakor jo opredeljuje tudi 6. člen EKČP bi v obravnavanem primeru lahko šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo, ali če bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Tega pa izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo z razlogi, oprtimi na razlago ustreznih zakonskih določb, ki ne posegajo na raven človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ter svojo odločitev obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo.