Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike |...

3454. Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. in 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

1 SPLOŠNE DOLOČBE

Banka Slovenije s tem sklepom določa pravila za izvajanje denarne politike v povezavi s:

-

Smernico Evropske centralne banke z dne 20. septembra 2011 o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (ECB/2011/14) in njenimi spremembami (v nadaljevanju: smernica) ter Splošno dokumentacijo o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (v nadaljevanju: Splošna dokumentacija), ki jo je izdala Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) in ki je priloga k smernici; in

-

Smernico Evropske centralne banke z dne 20. marca 2013 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (ECB/2013/4) in njenimi spremembami.

1.

1 Pristop k pravilom za izvajanje denarne politike

Nasprotna stranka, ki želi sodelovati pri instrumentih denarne politike, pristopi k pravilom za izvajanje denarne politike po tem sklepu s podpisom okvirne pogodbe z Banko Slovenije. Banka Slovenije pristop nasprotne stranke k pogodbi zavrne, če slednja ne izpolnjuje splošnih pravil primernosti po tem sklepu, in jo o tem pisno obvesti.

V primerih, ko se pravila za izvajanje denarne politike spremenijo, se sklenjene okvirne pogodbe štejejo za pogodbe o pristopu k novim pravilom. Nasprotna stranka lahko odstopi od okvirne pogodbe v skladu z določbami okvirne pogodbe.

1.

2 Izmenjava sporočil in sklenitev posla

Izmenjava sporočil med nasprotno stranko in Banko Slovenije poteka na način, ki je določen s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si). Druge oblike izmenjave sporočil se lahko uporabljajo v primeru, če se stranki za določen način izmenjave sporočil v posameznem primeru izrecno dogovorita.

Nalogi in sporočila, ki jih predloži nasprotna stranka, v razmerju do Banke Slovenije učinkujejo le, če so predloženi na način, ki je določen s tem sklepom oziroma uporabniškimi priročniki. Šteje se, da je nasprotna stranka sporočilo prejela, ko ji je bilo dostavljeno na dogovorjeni način.

Posel med nasprotno stranko in Banko Slovenije je sklenjen, ko Banka Slovenije pošlje nasprotni stranki potrditev o sklenitvi posla, razen, če je za posamezne primere izrecno določeno drugače. Potrditev o sklenitvi posla se predloži v skladu s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki, razen, če je za določene primere izrecno določeno ali dogovorjeno drugače.

1.

3 Zastopanje in pooblaščeni podpisniki za sklepanje poslov

Pri predložitvi protiponudb na operacijah odprtega trga morajo osebe, ki so pooblaščene podpisovati dokumentacijo v imenu nasprotne stranke, v skladu z Uporabniškim priročnikom za uporabo spletne aplikacije eAvkcije, objavljenim na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si), pridobiti tudi kvalificirana digitalna potrdila, ki so potrebna za elektronsko poslovanje z Banko Slovenije.

Nasprotna stranka mora vnaprej pisno obvestiti Banko Slovenije o vsakršni spremembi pooblastil oziroma oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri poslih v skladu s tem sklepom. Sprememba pooblastil za zastopanje, ki je nasprotna stranka ni vnaprej, pisno in izrecno sporočila Banki Slovenije, ne učinkuje v razmerjih z Banko Slovenije po tem sklepu, čeprav je bila sprememba vpisana v javni register.

Banka Slovenije posreduje nasprotni stranki seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati Banko Slovenije pri sklepanju poslov na podlagi tega sklepa. Nasprotna stranka lahko vzorce podpisov pooblaščenih oseb za zastopanje Banke Slovenije pridobi na sedežu Banke Slovenije.

1.

4 Prepoved pobota

Nasprotna stranka svoje obveznosti do Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih na podlagi tega sklepa, ne more izpolniti na podlagi pobota s svojo terjatvijo, ki jo ima do Banke Slovenje iz istovrstnih ali drugih poslov, razen če se stranki v posameznem primeru izrecno dogovorita drugače.

1.

5 Ukrepi Banke Slovenije

Če pride do katerega koli od naslednjih primerov:

(a) pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev o uvedbi postopka prenehanja nasprotne stranke ali odločitev o določitvi likvidacijskega, stečajnega upravitelja ali podobne osebe za nasprotno stranko ali odločitev o kakršnem koli drugem podobnem postopku;

(b) pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev o izvedbi ukrepa prisilne poravnave, prisilne uprave, reorganizacije nasprotne stranke ali drugega podobnega ukrepa z namenom varovanja ali sanacije finančnega položaja nasprotne stranke in v izogib sprejetju odločitve kot je navedena v alineji (a);

(c) nasprotna stranka poda pisno izjavo o njeni nezmožnosti plačila vseh dolgov ali njihovega dela ali nezmožnosti izpolnitve obveznosti iz transakcij denarne politike, ali o prostovoljnem splošnem sporazumu ali dogovoru, ki ga je sklenila z upniki, ali če nasprotna stranka je ali se smatra, da je nesolventna, ali če se smatra, da ni zmožna plačati svojih obveznosti;

(d) je uveden postopek za sprejem odločitev iz alinej (a) ali (b);

(e) so zagotovila nasprotne stranke ali druge njene izjave pred sklenitvijo pogodbe, ki jih je dala, netočna ali neresnična, ali so netočne ali neresnične izjave in zagotovila, za katere se v skladu s predpisi šteje, da jih je dala nasprotna stranka;

(f) je nasprotni stranki trajno ali začasno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti po Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (Uradni list Evropske unije (UL) L št. 177 z dne 30. junija 2006, stran 1) ali po Direktivi 2004/39/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. aprila 2004, str. 1) (v nadaljevanju MiFID direktiva) ali po direktivah, ki ju nadomestijo, in kot so implementirane v relevantni državi članici;

(g) je nasprotna stranka trajno ali začasno izključena iz članstva v katerem koli plačilnem sistemu ali ureditvi, prek katerih potekajo plačila v okviru transakcij denarne politike Eurosistema ali (razen pri valutnih zamenjavah) je nasprotna stranka trajno ali začasno izključena iz članstva v katerem koli sistemu poravnav poslov z vrednostnimi papirji, ki se uporablja za poravnavo transakcij denarne politike Eurosistema;

(h) so zoper nasprotno stranko sprejeti ukrepi, kot so navedeni v členih 30, 31, 33, in 34 Direktive 2006/48/ES;

(i) (v zvezi s povratnimi transakcijami) nasprotna stranka ne izpolnjuje ukrepov za obvladovanje tveganj;

(j) (v zvezi s pogodbami o začasni prodaji) nasprotna stranka ne plača prodajne cene ali cene povratnega odkupa ali ne izroči kupljenega ali začasno prodanega finančnega premoženja; ali če (v zvezi z zavarovanimi posojili) nasprotna stranka ne izroči finančnega premoženja ali ne odplača posojila na ustrezen datum za plačilo ali izročitev;

(k) (v zvezi z valutnimi zamenjavami in vezanimi depoziti) nasprotna stranka ne plača zahtevanega zneska, v eurih ali v tuji valuti, na datum plačila;

(l) v zvezi z nasprotno stranko nastane dogodek, ki se vsebinsko ne razlikuje od dogodkov, določenih v tej točki, v zvezi s pogodbo, sklenjeno zaradi upravljanja deviznih rezerv ali drugega finančnega premoženja katere koli članice Eurosistema;

(m) nasprotna stranka ne posreduje relevantnih informacij, kar ima resne posledice za Banko Slovenije;

(n) nasprotna stranka ne izpolnjuje katerih koli drugih obveznosti iz povratnih transakcij ali valutnih zamenjav, in če takšnih neizpolnitev ne odpravi (če se neizpolnitev lahko odpravi) po prejemu zahtevka Banke Slovenije za izpolnitev obveznosti v največ 30 dneh v primeru zavarovanih transakcij in v največ 10 dneh pri valutnih zamenjavah;

(o) pri nasprotni stranki nastopijo dogodki iz alinej (a) do (n) te točke v zvezi s katero koli pogodbo s katero koli drugo članico Eurosistema, ki je bila sklenjena zaradi izvajanja operacij denarne politike Eurosistema, in je zaradi teh dogodkov ta druga članica Eurosistema uveljavila svojo pravico do pobota zaradi predčasnega prenehanja katere koli transakcije po tej pogodbi zaradi dogodka neplačila;

(p) EU v skladu s členom 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: Pogodba) nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali ji naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev;

(q) država članica nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev;

(r) vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njen bistven del je predmet odredbe o zamrznitvi sredstev, zaplembe, rubeža ali katerega koli drugega postopka, katerega namen je zaščita javnega interesa ali pravic upnikov nasprotne stranke;

(s) vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njegov znaten delež se prenese na drug subjekt; ali

(t) je zaznan kateri koli drug preteč ali obstoječ dogodek, ki lahko, če se zgodi, ogrozi izvršitev obveznosti nasprotne stranke iz dogovorov, h katerim je pristopila za namene izvajanja operacij denarne politike ali katerih drugih pravil, ki se uporabljajo v odnosu med nasprotno stranko in katero od centralnih bank Eurosistema;

lahko Banka Slovenije:

-

nasprotno stranko začasno ali trajno izključi oziroma jo omeji pri uporabi instrumentov denarne politike Eurosistema,

-

odstopi od vseh neizpolnjenih pogodb in posamičnih poslov,

-

opravi obračun v skladu z določbami točke 1.7 tega sklepa,

-

uporabi vloge nasprotne stranke za pobotanje s svojimi terjatvami do nasprotne stranke,

-

začasno ustavi izpolnjevanje svojih obveznosti do nasprotne stranke, dokler terjatev Banke Slovenije do nje ni poplačana,

-

zahteva plačilo zamudnih obresti poleg obresti in kazni iz poglavja 8 tega sklepa,

-

zahteva plačilo druge škode, ki ji nastane zaradi odstopa od pogodb/posamičnih poslov,

-

Banka Slovenije lahko izvede ukrepe iz prejšnjih alinej ne glede na krivdo nasprotne stranke za primere iz alinej (a) do (o) tega odstavka.

Z namenom zagotovitve enotnega izvajanja naloženih ukrepov lahko Svet ECB odloči o ukrepih, ki vključujejo začasno ali trajno izključitev oziroma omejitev pri uporabi instrumentov denarne politike, tudi če ne nastopijo primeri iz alinej (a) do (t) prvega odstavka te točke.

V primerih iz prvega odstavka te točke:

-

iz alinej (a) in (p) se izvede ukrepe proti nasprotni stranki, ne da bi se jo o tem predhodno obvestilo,

-

iz alinej (b), (c) in (q) se lahko izvede ukrepe proti nasprotni stranki brez predhodnega obvestila ali pa se jo o ukrepu predhodno obvesti,

-

v primerih iz alinej od (d) do (o) in od (r) do (t) se o ukrepu predhodno obvesti nasprotno stranko. V obvestilu o ukrepu se lahko Banka Slovenije po prostem preudarku odloči, da se stranki omogoči, da v roku, ki ga določi Banka Slovenije, odpravi primer. Rok za odpravo je lahko največ tri delovne dni Banke Slovenije.

V primerih, ko Banka Slovenije izvede ukrepe, ne da bi nasprotno stranko o tem predhodno obvestila, obvesti nasprotno stranko o ukrepih naknadno.

V primerih, ko Banka Slovenije nasprotno stranko pred izvedbo ukrepa obvesti, v obvestilu o ukrepu določi tudi začetek učinkovanja ukrepa.

1.

6 Ukrepi zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali neizpolnitev obveznosti

Eurosistem lahko zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja:

-

nasprotno stranko na podlagi predpisov in pogodb, ki jih uporablja Banka Slovenije ali ECB, začasno ali trajno izključi oziroma omeji njen dostop do uporabe operacij denarne politike,

-

posamezni nasprotni stranki zavrne ali omeji uporabo finančnega premoženja oziroma uporabi dodatne odbitke za finančno premoženje, dano v zavarovanje.

Eurosistem lahko zaradi neizpolnitve obveznosti iz katerega koli predpisa ali pogodbe, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke, nasprotno stranko začasno ali trajno izključi oziroma jo omeji pri uporabi instrumentov denarne politike.

Vsi diskrecijski ukrepi iz te točke, potrebni za zagotovitev preudarnega upravljanja s tveganji, so na ravni Eurosistema uporabljeni in določeni na sorazmeren in nediskriminatoren način. Vsak diskrecijski ukrep proti posamezni nasprotni stranki bo primerno utemeljen.

1.

7 Obračun dospelih obveznosti ob odstopu

1.

7.1 V primeru, ko Banka Slovenije odstopi od vseh pogodb/posamičnih poslov, se šteje, da so obveznosti iz pogodb/poslov zapadle z datumom, ko Banka Slovenije pošlje obvestilo o odstopu.

1.

7.2 Pri zapadlosti posamičnih poslov iz naslova valutnih zamenjav se višina zapadlih obveznosti določi tako, da Banka Slovenije določi nadomestne vrednosti zneskov v eurih in zneskov povratnega prenosa v tuji valuti, tako da so te nadomestne vrednosti za Banko Slovenije ekonomsko ekvivalentne zneskom, ki bi si jih stranki izmenjali sicer. Na osnovi tako določenih zneskov Banka Slovenije izračuna, koliko je vsaka stranka dolžna drugi na datum povratnega odkupa. Dolgovani zneski posamezne stranke se, kjer je potrebno, preračunajo v eure (v skladu z določbo petega odstavka točke 3.2.1) in pobotajo s terjanimi zneski te stranke iz naslova valutnih zamenjav. Stranka, pri kateri je vsota dolgovanih zneskov večja od vsote terjanih zneskov, plača razliko v zneskih, ki zapade v plačilo prvi naslednji dan po dnevu odpošiljanja obvestila Banke Slovenije iz točke 1.7.1, ko je sistem TARGET2 operativen.

V primeru zamude roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti.

1.

7.3 Pri zapadlosti ostalih posamičnih poslov se pogodbene obresti obračunajo do dneva zapadlosti poslov, kot je določen v točki 1.7.1. Tako obračunane obveznosti iz posamičnih poslov se pobotajo na datum zapadlosti.

Banka Slovenije ali nasprotna stranka morata najkasneje v roku treh delovnih dni Banke Slovenije od datuma odpošiljanja obvestila Banke Slovenije o odstopu poplačati nepobotane obresti in glavnice.

Po preteku roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti.

Banka Slovenije lahko vse svoje terjatve, vključno z zamudnimi obrestmi, poplača z zavarovanjem iz poglavja 6 tega sklepa.

1.

8 Prepoved razpolaganja

Nasprotna stranka ne sme odstopiti ali zastaviti svojih pravic in obveznosti do Banke Slovenije ali z njimi kakor koli drugače razpolagati brez predhodnega pisnega soglasja Banke Slovenije.

1.

9 Storitve tretjih oseb

Banka Slovenije lahko za izvedbo posameznih opravil povezanih s sklepanjem ali z izvršitvijo poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, pisno pooblasti tretjo osebo.

1.

10 Varovanje zaupnih podatkov in predložitev podatkov

Vse informacije in podatki, povezani s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov, sklenjenih na podlagi tega sklepa, se med strankama obravnavajo kot poslovna skrivnost in se ne smejo razkriti tretjim osebam brez izrecne privolitve druge stranke.

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prejšnjega odstavka ne velja, ko so podatki potrebni Eurosistemu za potrebe izvajanja denarne politike. Nasprotna stranka je dolžna na zahtevo Banke Slovenije predložiti podatke v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema. Banka Slovenije lahko posreduje ostalim članicam Eurosistema individualne podatke, kot so operativni podatki, ki se nanašajo na nasprotne stranke pri operacijah Eurosistema. Taki podatki se obravnavajo v skladu z zahtevo o poklicni zaupnosti v skladu s členom 38 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB in ECB).

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prvega odstavka te točke prav tako ne velja v primeru posredovanja podatkov pristojnim državnim organom, ki so pooblaščeni pridobiti navedene podatke v skladu z zakonskimi pristojnostmi.

1.

11 Valuta plačil

Vsa plačila, ki se izvajajo v okviru operacij denarne politike, so v eurih, razen plačil v tujih valutah pri valutnih zamenjavah in morebitnem posredovanju nekaterih denarnih tokov pri finančnem premoženju, ki je denominirano v tuji valuti in je bilo dano v zavarovanje Banki Slovenije v skladu z določbami poglavja 5.

1.

12 Odgovornost

Vsaka stranka je dolžna skrbeti za pravilno delovanje strojne in programske opreme, ki omogoča sklepanje in izvedbo poslov v skladu s tem sklepom ter preprečiti tretjim osebam nepooblaščen dostop do komunikacijskih sredstev ter druge opreme, ki je namenjena izmenjavi sporočil med Banko Slovenije in nasprotno stranko.

Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi zaradi neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve posla, sklenjenega na podlagi tega sklepa, razen če nasprotna stranka dokaže, da je škoda posledica ravnanja Banke Slovenije ali njenih delavcev, ki so pri izvrševanju svojih obveznosti ravnali naklepno ali z veliko malomarnostjo.

Banka Slovenije zlasti ne odgovarja za škodo, ki je posledica nedelovanja ali nepravilnega delovanja strojne ali programske opreme ter nedelovanja ali nepravilnega delovanja komunikacij med Banko Slovenije in nasprotno stranko.

V primeru, ko je Banka Slovenije za posamezna opravila v zvezi s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov v skladu s tem sklepom pooblastila tretjo osebo, Banka Slovenije v razmerju do nasprotne stranke odgovarja le za izbiro tretje osebe. Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, če je pri izbiri tretje osebe ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Banka Slovenije v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi v zvezi s posli, sklenjenimi na podlagi tega sklepa.

Nasprotna stranka odgovarja za škodo, ki nastane Banki Slovenije, če je škoda posledica naklepnega ali malomarnega ravnanja nasprotne stranke, okoliščin, za katere odgovarja nasprotna stranka oziroma naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere nasprotna stranka odgovarja. V vsakem primeru je nasprotna stranka odgovorna za škodo, ki nastane Banki Slovenije zaradi nepooblaščenega dostopa tretjih oseb do komunikacijskih sredstev na strani nasprotne stranke ali zaradi nezakonitega ravnanja oseb, za katere nasprotna stranka odgovarja.

Šteje se, da se nasprotna stranka zaveda in izpolnjuje vse dolžnosti, ki izhajajo iz zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

1.

13 Čas poslovanja ob delovnih dneh Banke Slovenije

Posli iz naslova operacij denarne politike Eurosistema se ob delovnih dneh Banke Slovenije praviloma izvajajo med 8:30 uro in 17:00 uro, če ni s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si), za določene operacije izrecno drugače določeno ali, če se za posamezne primere Banka Slovenije in nasprotna stranka izrecno ne dogovorita drugače.

Vse ure, navedene v tem dokumentu, se nanašajo na srednjeevropski čas (CET).

1.

14 Stroški in nadomestila

Nasprotna stranka je dolžna za storitve Banke Slovenije, povezane s sklenitvijo oziroma izvedbo posla, sklenjenega na podlagi tega sklepa, Banki Slovenije plačati nadomestila v skladu z vsakokrat veljavno tarifo, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja Banka Slovenije.

1.

15 Uporaba prava

Za razmerja med Banko Slovenije in nasprotno stranko se glede poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, uporablja slovensko pravo.

V primeru, ko nasprotna stranka za zavarovanje terjatev Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, zagotovi v korist Banke Slovenije finančno zavarovanje na tržnem finančnem premoženju, ki se nahaja v euroobmočju izven Slovenije, ali na netržnem finančnem premoženju, pri katerem se glede razmerja med nasprotno stranko (ali upnikom) in dolžnikom/izdajateljem uporablja pravo druge države članice, se glede pravne narave takšnega zavarovanja, glede učinkovanja zavarovanja, zahtev po obličnosti dogovora o zagotovitvi in prenehanju finančnega zavarovanja ter glede poplačila terjatev Banke Slovenije iz zavarovanja, uporablja pravo države članice, v kateri se nahaja tržno finančno premoženje oziroma pravo države članice, ki velja med nasprotno stranko (ali upnikom) in njenim dolžnikom/izdajateljem netržnega finančnega premoženja.

Za potrebe ugotavljanja prava, ki se uporablja za presojanje pravnih razmerij iz prejšnjega odstavka, se kot država, v kateri se nahaja finančno premoženje, šteje država, katere pravo velja za register, v katerem je finančno premoženje vpisano.

2 PRIMERNE NASPROTNE STRANKE

2.

1 SPLOŠNA MERILA PRIMERNOSTI

Nasprotne stranke Banke Slovenije v operacijah denarne politike Eurosistema morajo izpolnjevati naslednja splošna merila primernosti:

(a) Samo institucije, ki so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB in ECB, in ki morajo izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije, so primerne nasprotne stranke.

(b) Nasprotne stranke morajo biti finančno trdne. Biti morajo subjekt najmanj ene oblike nadzora s strani nacionalnih organov, harmoniziranega z zahtevami EU/Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljevanju: EGP). Harmoniziran nadzor kreditnih institucij temelji na Direktivi 2006/48/ES).

Glede na njihovo specifično institucionalno naravo po pravu EU, so lahko nasprotne stranke tudi finančno trdne institucije v smislu določb člena 123(2) Pogodbe, ki so predmet nadzora po standardih, ki so primerljivi nadzoru pristojnih nacionalnih nadzornih organov.

Poleg tega so lahko nasprotne stranke tudi finančno trdne institucije, ki so predmet neharmoniziranega nadzora nacionalnih organov, po standardih, ki so primerljivi harmoniziranemu nadzoru EU/EGP, npr. v Republiki Sloveniji ustanovljene podružnice institucij, ki imajo sedež izven EGP.

(c) Nasprotne stranke morajo izpolnjevati naslednja operativna kriterija:

-

imeti morajo odprt PM račun v sistemu TARGET2 in

-

vpisane morajo biti v poslovni register v Republiki Sloveniji.

Nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti in so pristopile k pravilom za izvajanje denarne politike Eurosistema po tem sklepu, lahko prek Banke Slovenije:

-

dostopajo do odprtih ponudb Eurosistema in

-

sodelujejo na operacijah odprtega trga na podlagi standardnih avkcij in dokončnih transakcij.

2.

2 MERILA ZA IZBOR NASPROTNIH STRANK ZA HITRE AVKCIJE IN DVOSTRANSKE OPERACIJE

Pri valutnih zamenjavah, ki se izvajajo za namene denarne politike Eurosistema, morajo biti nasprotne stranke sposobne učinkovito opravljati devizne transakcije velikega obsega v katerih koli tržnih pogojih. Krog nasprotnih strank za valutne zamenjave je enak krogu nasprotnih strank, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji in so izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu. Merila in postopke, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank za posege na deviznem trgu, določa Priloga 3 tega sklepa.

Pri drugih operacijah, ki se izvajajo v obliki hitrih avkcij in dvostranskih postopkov (povratne transakcije finega uravnavanja in zbiranje vezanih depozitov), Banka Slovenije izmed nasprotnih strank, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, kot jih opredeljuje točka 2.1 tega sklepa, izbere določene primerne nasprotne stranke. Najpomembnejše merilo pri izboru je aktivnost na denarnem trgu.

Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah izvaja Banka Slovenije posle z nasprotnimi strankami, ki so izbrane za izvajanje operacij finega uravnavanja. Hitre avkcije in dvostranske operacije se lahko izvajajo tudi s širšim naborom nasprotnih strank. Svet ECB lahko odloči, da v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvaja sama ECB. V primerih, ko bi dvostranske operacije izvajala ECB, bi ta izbrala nasprotne stranke po sistemu kroženja izmed tistih nasprotnih strank v euroobmočju, ki so primerne za sodelovanje v hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah, s čimer bi se jim zagotovil enakopraven dostop.

Banka Slovenije o svojem izboru primernih nasprotnih strank za hitre avkcije in dvostranske operacije obvesti posamezne izbrane nasprotne stranke.

3 INSTRUMENTI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA

3.

1 RAZLIKOVANJE MED OPERACIJAMI ODPRTEGA TRGA IN ODPRTIMA PONUDBAMA

Z namenom izvajanja denarne politike Eurosistema imajo primerne nasprotne stranke Banke Slovenije dostop do naslednjih vrst instrumentov denarne politike Eurosistema:

(a) Operacije odprtega trga na iniciativo Eurosistema se delijo na:

-

operacije glavnega refinanciranja,

-

operacije dolgoročnejšega refinanciranja,

-

operacije finega uravnavanja in

-

strukturne operacije.

Eurosistem izvaja operacije odprtega trga v obliki povratnih transakcij, ki so zavarovane s prenosom imetništva (pogodba o začasni prodaji ali pogodba o prenosu v zavarovanje) ali z ustanovitvijo zastavne pravice na primernem finančnem premoženju (zavarovana posojila), dokončnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov ECB, valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov.

(b) Odprti ponudbi, ki sta primernim nasprotnim strankam na voljo na njihovo pobudo, sta:

-

mejno posojilo in

-

mejni depozit.

3.

2 RAZLIKOVANJE MED POVRATNIMI IN DOKONČNIMI TRANSAKCIJAMI

3.

2.1 Povratne transakcije

Povratne transakcije so operacije, pri katerih Eurosistem kupuje ali prodaja primerno finančno premoženje na podlagi prenosa imetništva ali zavarovanih posojil. Pri povratni transakciji sta datum in znesek povratnega (drugega) dela operacije dogovorjena ob sklenitvi posamezne transakcije.

V povezavi s povratnimi transakcijami se vsi zneski v valutah, ki niso euro (ali nacionalne denominacije eura), preračunajo v euro po dnevnem referenčnem tečaju ECB oziroma, če ta ne bi bil določen, po promptnem deviznem tečaju, po katerem bi ECB delovni dan pred dnevom preračuna prodajala euro za zadevno tujo valuto.

3.

2.2 Dokončne transakcije

Dokončne transakcije so operacije, pri katerih Eurosistem na trgu dokončno kupuje ali prodaja primerno finančno premoženje. Dokončna transakcija je popoln prenos imetništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos imetništva nazaj na prodajalca. Te transakcije Banka Slovenije izvaja v skladu s tržnimi običaji, ki veljajo za dolžniške instrumente, uporabljene v transakciji. Pri določitvi cen Banka Slovenije deluje v skladu s tržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajo za dolžniški instrument, uporabljen v transakciji.

3.

3 OPERACIJE GLAVNEGA REFINANCIRANJA

Operacije glavnega refinanciranja so najpomembnejše operacije odprtega trga Eurosistema in imajo osrednjo vlogo pri uravnavanju tržnih obrestnih mer in likvidnosti ter signaliziranja naravnanosti denarne politike.

Glavne značilnosti operacij glavnega refinanciranja so naslednje:

-

so povratne operacije povečevanja likvidnosti;

-

izvajajo se redno vsak teden;

-

običajno imajo rok zapadlosti en teden;

-

izvajajo se kot standardne avkcije v skladu s postopki, opisanimi v točki 4.3.2 tega sklepa;

-

protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti v skladu s točko 2.1 tega sklepa, in

-

vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje operacij glavnega refinanciranja.

3.

4 OPERACIJE DOLGOROČNEJŠEGA REFINANCIRANJA

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so namenjene zagotavljanju dodatnega dolgoročnejšega refinanciranja finančnega sektorja. S temi operacijami Eurosistem praviloma ne želi signalizirati trgu namer glede obrestnih mer. Zato se operacije dolgoročnejšega refinanciranja običajno izvajajo v obliki avkcij z variabilno mero, ECB pa občasno objavi obseg refinanciranja razpoložljivega v prihodnjih avkcijah. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem operacije dolgoročnejšega refinanciranja izvede tudi v obliki avkcije s fiksno mero.

Glavne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja so:

-

so povratne operacije povečevanja likvidnosti;

-

izvajajo se redno vsak mesec;

-

običajno imajo rok zapadlosti tri mesece;

-

izvajajo se kot standardne avkcije v skladu s postopki, opisanimi v točki 4.3.3 tega sklepa;

-

protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti v skladu s točko 2.1 tega sklepa, in

-

vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje operacij dolgoročnejšega refinanciranja.

3.

5 OPERACIJE FINEGA URAVNAVANJA

Eurosistem izvaja operacije finega uravnavanja predvsem z namenom izravnati učinke, ki jih imajo nepričakovana nihanja likvidnosti na obrestne mere. Poleg tega se operacije finega uravnavanja lahko izvajajo na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv z namenom uravnavati morebitno likvidnostno neravnovesje, ki je nastalo po dodelitvi zadnje operacije glavnega refinanciranja. Operacije finega uravnavanja se v osnovni obliki izvajajo prek povratnih operacij, lahko pa tudi prek valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov.

3.

5.1 Povratne operacije finega uravnavanja

Glavne značilnosti povratnih operacij finega uravnavanja so naslednje:

-

lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali umikanja likvidnosti;

-

njihova pogostost ni standardizirana;

-

njihov rok zapadlosti ni standardiziran;

-

povratne transakcije finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti se običajno izvajajo kot hitre avkcije, čeprav obstaja tudi možnost uporabe dvostranskih postopkov (glej točko 4.3.5 tega sklepa in točko 4.4 tega sklepa);

-

povratne transakcije finega uravnavanja za umikanje likvidnosti se praviloma izvajajo kot dvostranski postopki (glej točko 4.4 tega sklepa);

-

običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske povratne operacije finega uravnavanja izvaja ECB);

-

Banka Slovenije lahko v skladu z merili, določenimi v točki 2.2 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje v povratnih operacijah finega uravnavanja in

-

vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje povratnih operacij finega uravnavanja.

3.

5.2 Valutne zamenjave

Valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene denarne politike, so operacije, pri katerih Banka Slovenije promptno kupuje ali prodaja euro za tujo valuto (prvi del valutne zamenjave) in istočasno terminsko (tj. s poravnavo na določen datum v prihodnosti) prodaja ali kupuje euro za tujo valuto (drugi del valutne zamenjave).

Glavne značilnosti valutnih zamenjav so naslednje:

-

lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali umikanja likvidnosti;

-

njihova pogostost ni standardizirana;

-

njihov rok zapadlosti ni standardiziran;

-

izvajajo se kot hitre avkcije ali dvostranski postopki (glej točko 4.3.7 tega sklepa in točko 4.4 tega sklepa);

-

običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske valutne zamenjave izvaja ECB) in

-

Banka Slovenije lahko v skladu z merili, ki jih določata točka 2.2 tega sklepa in Priloga 3 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje pri valutnih zamenjavah.

Tuja valuta je katera koli zakonita valuta, ki ni euro. Eurosistem praviloma sklepa posle samo v valutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu z običajno tržno prakso. V vsaki operaciji se Banka Slovenije in nasprotne stranke dogovorijo o swap točkah za transakcijo. Swap točke so razlika med deviznim tečajem drugega dela valutne zamenjave (terminski devizni tečaj) in deviznim tečajem prvega dela valutne zamenjave (promptni devizni tečaj). Swap točke za euro nasproti tuji valuti kotirajo v skladu s splošnimi tržnimi običaji.

Okvir 1: Valutne zamenjave &fbco;binary entityId="07bfdba9-1c5d-48bb-a8db-8c472ea5feab" type="pdf"&fbcc;

Promptni devizni tečaj, z ozirom na posamezno transakcijo, pomeni devizni tečaj, (kakor je določen v skladu z drugim odstavkom točke 3.2.1), ki se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti. Ta znesek v tuji valuti je ena stranka dolžna prenesti na drugo proti plačilu zneska v eurih na datum prvega dela valutne zamenjave. Promptni devizni tečaj je naveden v potrditvi posla.

Terminski devizni tečaj pomeni devizni tečaj, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom točke 3.2.1, in se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti, ki ga je ena stranka dolžna prenesti na drugo proti plačilu zneska v eurih na datum drugega dela valutne zamenjave. Terminski devizni tečaj je naveden v potrditvi posla.

Promptni znesek v tuji valuti pomeni znesek v tuji valuti, ki se zahteva za nakup zneska v eurih na datum prvega dela valutne zamenjave.

“Terminski znesek v tuji valuti” pomeni znesek v tuji valuti, ki se zahteva za nakup zneska v eurih na datum drugega dela valutne zamenjave.

Datum prvega dela valutne zamenjave pomeni, v zvezi s katero koli transakcijo, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), ko mora ena stranka prenesti znesek v eurih na račun druge stranke, to je, v izogib nejasnosti, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), na katerega bo, v skladu z dogovorom med strankama, izvedena poravnava prenosa zneska v eurih.

“Datum drugega dela valutne zamenjave pomeni, v zvezi s katero koli transakcijo, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), ko mora ena stranka povratno prenesti znesek v eurih na račun druge stranke.

Osnovna valuta pomeni valuto, katere znesek ostane nespremenjen v obeh delih posla valutne zamenjave.

Valutna zamenjava je sklenjena po pogojih, ki so predpisani s tem sklepom, ko Banka Slovenije potrdi sprejeto protiponudbo nasprotne stranke (glej točki 4.4 in 4.3.7). Vse izmenjane potrditve posla med obema strankama po telefaksu, telefonu in elektronsko, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.

Plačila se izvedejo na datum prvega in drugega dela valutne zamenjave v dogovorjenih zneskih na račune, v skladu z določbami v potrditvah posla, v prosto prenosljivih sredstvih, in na način, ki je običajen za plačila za zadevno valuto.

3.

5.3 Zbiranje vezanih depozitov

Nasprotne stranke lahko na pobudo Eurosistema pri Banki Slovenije vežejo obrestovane vezane depozite. Depoziti nasprotnih strank so vezani za določen rok in s fiksno obrestno mero. Banka Slovenije nasprotnim strankam v zameno za depozite ne da zavarovanja.

Vezani depoziti se lahko obrestujejo: (a) po pozitivni obrestni meri, (b) po obrestni meri nič ali (c) po negativni obrestni meri. Obresti vezanih depozitov se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". Obresti se izplačajo ob zapadlosti depozita.

Glavne značilnosti vezanih depozitov so:

-

depoziti se zbirajo z namenom zmanjšanja likvidnosti;

-

pogostost zbiranja depozitov ni standardizirana;

-

rok zapadlosti depozitov ni standardiziran;

-

depozite se običajno zbira na hitrih avkcijah, čeprav obstaja tudi možnost uporabe dvostranskih postopkov (glej točki 4.3.6 in 4.4 tega sklepa);

-

običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah zbiranje vezanih depozitov izvaja ECB) in

-

Banka Slovenije lahko v skladu z merili, določenimi v točki 2.2 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank, od katerih zbira vezane depozite.

3.

6 STRUKTURNE OPERACIJE

Strukturne operacije se izvajajo kadar želi ECB prilagoditi strukturno pozicijo Eurosistema nasproti finančnemu sektorju.

Strukturne operacije se izvajajo v obliki:

-

povratnih transakcij,

-

izdaje dolžniških certifikatov ECB ali

-

dokončnih transakcij.

3.

6.1 Povratne strukturne operacije

Glavne značilnosti povratnih strukturnih operacij:

-

so operacije povečevanja likvidnosti;

-

pogostost operacij je lahko redna ali občasna;

-

rok zapadlosti operacij ni vnaprej standardiziran;

-

izvajajo se kot standardne avkcije (glej točko 4.3.4 tega sklepa);

-

protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, določena v točki 2.1 tega sklepa in

-

vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje povratnih strukturnih operacij.

3.

6.2 Izdaja dolžniških certifikatov ECB

ECB lahko izda dolžniške certifikate s ciljem prilagajanja strukturne pozicije Eurosistema nasproti finančnemu sektorju, tako, da bi se ustvaril (ali povečal) primanjkljaj likvidnosti na trgu.

Dolžniški certifikati ECB predstavljajo dolg ECB do imetnika tega instrumenta. Certifikati se izdajo in hranijo v nematerializirani obliki pri registrih vrednostnih papirjev v euroobmočju. ECB ne postavlja nikakršnih omejitev glede prenosljivosti certifikatov.

Dolžniški certifikati ECB se izdajo z diskontom, tj. izdajo se v znesku, ki je manjši od nominalnega zneska, ob zapadlosti se izplačajo v nominalnem znesku. Razlika med zneskoma izplačila in vpisa je enaka obračunanim obrestim na znesek izdaje po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do zapadlosti dolžniškega certifikata ECB. Obresti se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”.

Glavne značilnosti dolžniških certifikatov ECB:

-

izdajo se za zmanjšanje likvidnosti na trgu;

-

lahko se izdajajo redno ali občasno;

-

imajo rok zapadlosti krajši od 12 mesecev;

-

prodaja jih Banka Slovenije v imenu ECB na standardni avkciji in

-

protiponudbe za vpis dolžniških certifikatov lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, določena v točki 2.1 tega sklepa.

3.

6.3 Dokončne strukturne transakcije

Glavne značilnosti dokončnih transakcij:

-

lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti (dokončni nakup) ali umikanja likvidnosti (dokončna prodaja);

-

njihova pogostost ni standardizirana;

-

izvajajo se kot dvostranski postopki (glej točko 4.4 tega sklepa);

-

se ne izvajajo z netržnim primernim finančnim premoženjem in

-

običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dokončne transakcije izvaja ECB).

3.

7 MEJNO POSOJILO

Nasprotne stranke lahko prek odprte ponudbe za mejno posojilo pri Banki Slovenije pridobijo posojilo z ročnostjo čez noč. Posojilo je obrestovano po vnaprej določeni obrestni meri. Nasprotna stranka mora ob koriščenju posojila zagotoviti zadostno količino primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa.

Namen instrumenta je zadovoljiti začasne likvidnostne potrebe nasprotnih strank. V normalnih okoliščinah obrestna mera mejnega posojila predstavlja zgornjo mejo tržne obrestne mere za denar čez noč.

Dostop do mejnega posojila imajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v točki 2.1 tega sklepa. Dostop je mogoč na delovne dneve sistema TARGET2 in ko so izpolnjene zahteve infrastrukture plačilnega sistema v sistemu bruto poravnave v realnem času. Postopki in roki so opredeljenimi v točki 4.1.1 tega sklepa. Rok vračila mejnega posojila je naslednji delovni dan sistema TARGET2, in sicer ob odprtju sistema TARGET2.

Razen zahteve po predložitvi zadostnega zneska primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve, ni drugih omejitev glede zneska mejnega posojila.

Obrestno mero Eurosistem objavi vnaprej, obresti se obračunajo linearno, ob upoštevanju konvencije “dejansko število dni/360 dni v letu”. ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero z veljavnostjo najprej naslednji delovni dan Eurosistema. Obrestna mera je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).

Dostop do mejnega posojila se odobri izključno v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami denarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga začasno prekliče.

3.

8 MEJNI DEPOZIT

Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo za mejni depozit za deponiranje likvidnosti pri Banki Slovenije čez noč. V zameno za depozite Banka Slovenije nasprotnim strankam ne daje zavarovanja. Depoziti se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri. Mejni depozit se lahko obrestuje: (a) po pozitivni obrestni meri, (b) po obrestni meri nič ali (c) po negativni obrestni meri.

Dostop do mejnega depozita imajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v točki 2.1 tega sklepa. Dostop je mogoč na delovne dneve sistema TARGET2 v skladu s postopki in roki, opredeljenimi v točki 4.1.2 tega sklepa. Banka Slovenije vrne mejni depozit nasprotni stranki naslednji delovni dan Banke Slovenije po dnevu deponiranja, in sicer ob odprtju sistema TARGET2.

Znesek mejnega depozita ni omejen. Obrestno mero objavi Eurosistem vnaprej, obresti se obračunajo linearno, ob upoštevanju konvencije “dejansko število dni/360 dni v letu”. ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero, z veljavnostjo najprej naslednji delovni dan Eurosistema. Obrestna mera je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).

Obresti depozita se plačajo ob zapadlosti depozita.

Dostop do mejnega depozita se odobri izključno v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami denarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga začasno prekliče.

Tabela 1: Operacije denarne politike Eurosistema &fbco;binary entityId="6b445bf5-60b6-421f-9213-590db8bea847" type="pdf"&fbcc;

4 POSTOPKI PRI OPERACIJAH DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA

4.

1 POSTOPKI PRI ODPRTIH PONUDBAH

4.

1.1 Postopki pri mejnem posojilu

Banka Slovenije sprejema zahtevo nasprotne stranke za odobritev mejnega posojila vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 do najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET2 (oziroma 30 minut po zaprtju sistema TARGET2 na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv). Splošno pravilo je, da se sistem TARGET2 odpre ob 7:00 uri in zapre ob 18:00 uri.

Nasprotna stranka predloži zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi z odobritvijo mejnega posojila, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.

Nasprotna stranka mora najkasneje ob predložitvi zahteve za odobritev mejnega posojila zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.

V primeru, da nasprotna stranka do zaprtja sistema TARGET2 ne vrne posojila čez dan, ki ga je črpala na ta dan, se znesek nevrnjenega posojila čez dan pretvori v mejno posojilo pod pogoji, ki ta dan veljajo za odprto ponudbo mejnega posojila.

Zapadlost mejnega posojila je naslednji delovni dan sistema TARGET2 po odobritvi mejnega posojila ob odprtju sistema TARGET2, in sicer:

-

se glavnica mejnega posojila skupaj z zneskom obresti pretvori v posojilo čez dan, če je bila zahteva za odobritev mejnega posojila v Banko Slovenije prejeta najkasneje do trenutka, ki še omogoča, da Banka Slovenije nakaže znesek mejnega posojila na PM račun nasprotne stranke v sistemu TARGET2 (t.j. pred zaprtjem sistema TARGET2);

-

se za glavnico mejnega posojila zniža stanje na računu obveznih rezerv nasprotne stranke pri Banki Slovenije, preostala terjatev Banke Slovenije v višini obresti pa se pretvori v posojilo čez dan, če je bila zahteva za odobritev mejnega posojila v Banko Slovenije prejeta po času, ki Banki Slovenije ne omogoča več nakazilo mejnega posojila na PM račun nasprotne stranke in je bilo mejno posojilo nakazano na račun obveznih rezerv nasprotne stranke.

4.

1.2 Postopki pri mejnem depozitu

Banka Slovenije sprejema zahtevek nasprotne stranke za vpis mejnega depozita pri Banki Slovenije vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 do najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET2 (oziroma 30 minut po zaprtju sistema TARGET2 na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv). Splošno pravilo je, da se sistem TARGET2 odpre ob 7:00 uri in zapre ob 18:00 uri.

Nasprotna stranka predloži zahtevek Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki vpisa in izplačila mejnega depozita v TARGET2, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).

SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi s sklenitvijo mejnega depozita, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.

Naslednji delovni dan Banke Slovenije po vpisu mejnega depozita Banka Slovenije ob odprtju sistema TARGET2 izplača nasprotni stranki znesek mejnega depozita in obresti iz mejnega depozita. V primeru, da je naslednji dan po vpisu depozita delovni dan sistema TARGET2 in hkrati nacionalni praznik v Republiki Sloveniji, se depozit na ta dan ne izplača, ampak se izplača prvi naslednji delovni dan Banke Slovenije.

Če je obrestna mera za mejni depozit negativna, lahko Banka Slovenije v primeru, da je bil mejni depozit vplačan s PM računa nasprotne stranke, poplača terjatev iz naslova negativne obrestne mere iz zneska vpisanega mejnega depozita, ki bi ga morala vrniti. V primeru, da je bil mejni depozit vplačan z računa obveznih rezerv nasprotne stranke, lahko Banka Slovenije poplača terjatev iz naslova negativne obrestne mere iz sredstev na PM računu nasprotne stranke.

V primeru, da zahtevek nasprotne stranke za vpis mejnega depozita ni pravilno izpolnjen, Banka Slovenije zavrne njen zahtevek v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki vpisa in izplačila mejnega depozita v TARGET2.

4.

2 Postopki pri posojilu čez dan

Nasprotna stranka lahko predloži Banki Slovenije zahtevo za odobritev posojila čez dan v obliki zavarovanega posojila vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 in najkasneje do trenutka, ki še omogoča, da Banka Slovenije odobri zahtevo in nakaže znesek posojila na PM račun nasprotne stranke v sistemu TARGET2 pred zaprtjem sistema TARGET2. Pogoji za pridobitev posojila čez dan so predpisani v dodatku VIII. k Splošnim pogojem za udeležbo v sistemu TARGET2- Slovenija (Zagotavljanje posojila čez dan).

Nasprotna stranka predloži zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi z odobritvijo posojila čez dan, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.

Nasprotna stranka mora najkasneje ob predložitvi zahteve za odobritev posojila čez dan zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.

Nasprotna stranka mora vrniti znesek odobrenega posojila čez dan isti dan, kot je bilo posojilo odobreno, in sicer do zaprtja sistema TARGET2 na PM račun Banke Slovenije v sistemu TARGET2, v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila.

V primeru, da nasprotna stranka do zaprtja sistema TARGET2 ne vrne posojila čez dan, se znesek nevrnjenega posojila čez dan pretvori v mejno posojilo pod pogoji, ki ta dan veljajo za odprto ponudbo mejnega posojila. Naslednji delovni dan sistema TARGET2 se ob odprtju sistema TARGET2 znesek mejnega posojila, povečan za znesek obresti iz mejnega posojila, pretvori v posojilo čez dan.

Zapadlost mejnega posojila, ki je bilo črpano na podlagi zahteve nasprotne stranke, je naslednji delovni dan sistema TARGET2 po odobritvi mejnega posojila ob odprtju sistema TARGET2, ko se znesek mejnega posojila, povečan za znesek obresti iz mejnega posojila, pretvori v posojilo čez dan.

4.

3 AVKCIJSKI POSTOPKI

4.

3.1 Splošne določbe

Avkcijski postopki Eurosistema se izvajajo v šestih operativnih korakih:

Korak 1 Najava avkcije

Objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijev in spletne strani ECB (če je najava avkcije javno objavljena)

Korak 2 Priprava in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank

Korak 3 Zbiranje protiponudb s strani Eurosistema

Korak 4 Dodelitev in objava rezultatov avkcije

-

Odločitev ECB o dodelitvi

-

Objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijev in spletne strani ECB (če se rezultati avkcije javno objavijo)

Korak 5 Pošiljanje obvestil ponudnikom

Korak 6 Poravnava transakcij

4.

3.1.1 Vrste avkcij

Standardne in hitre avkcije

Avkcije se lahko izvajajo v obliki standardnih avkcij ali hitrih avkcij. Postopki so pri obeh vrstah avkcij enaki razen časovnega okvira izvedbe. Standardne avkcije se izvedejo najkasneje v roku 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom, poravnava operacije pa je običajno naslednji dan, ko je odprt sistem TARGET2 in sistemi poravnav vrednostnih papirjev. Hitre avkcije se običajno izvedejo v roku 90 minut od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom, poravnava operacije pa je običajno isti dan.

V obliki standardnih avkcij se izvajajo: operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja, povratne strukturne operacije za povečevanje likvidnosti in izdaja dolžniških certifikatov ECB. V obliki hitrih avkcij se lahko izvajajo: povratne transakcije za povečevanje in umikanje likvidnosti, zbiranje vezanih depozitov in valutne zamenjave.

Avkcije s fiksno in avkcije z variabilno mero

Eurosistem lahko izvaja avkcije s fiksno mero ali z variabilno mero. Pri avkciji s fiksno mero ECB vnaprej določi obrestno mero/ceno/swap točke, nasprotne stranke pa licitirajo znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel po vnaprej določeni fiksni meri. Pri avkcijah z variabilno mero nasprotne stranke licitirajo zneske in obrestne mere/cene/swap točke, pri katerih so pripravljene skleniti posel.

Pri avkcijah s fiksno mero se protiponudbe, ki so jih podale vse nasprotne stranke, seštejejo. Če skupni znesek protiponudb presega znesek za dodelitev, se predložene protiponudbe dodelijo sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Vendar se lahko ECB na avkciji s fiksno mero odloči dodeliti vsakemu ponudniku minimalni znesek/odstotek.

Pri avkcijah z variabilno mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na licitirano mero. Protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami se sprejmejo najprej, medtem, ko se protiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi merami sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev. Če pri najnižji sprejeti obrestni meri (tj. pri mejni obrestni meri) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero/ceno, na katerih Eurosistem umika likvidnost (takšne avkcije se lahko uporabljajo za izdajo dolžniških certifikatov ECB in zbiranje vezanih depozitov), se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu licitiranih obrestnih mer (ali v padajočem vrstnem redu licitiranih cen). Protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami) se sprejmejo najprej, medtem, ko se protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami) sprejemajo, dokler se ne izčrpa celoten znesek likvidnosti, ki jo želi Eurosistem z operacijo zmanjšati. Če pri najvišji obrestni meri (najnižji ceni) od sprejetih (tj. pri mejni obrestni meri/ceni) skupni znesek protiponudb po tej meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri/ceni. Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji mnogokratnik nominalne vrednosti dolžniških certifikatov ECB. Pri drugih operacijah umikanja likvidnosti se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji euro.

Pri avkcijah z variabilno mero se lahko ECB odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli minimalni znesek.

Pri dodelitvi na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na kotirane swap točke.

Kotacije swap točk se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu, ob upoštevanju predznaka kotacije, ki je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za dano ročnost valutne zamenjave obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke pozitivna (tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto). Če je, nasprotno, obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke negativna (tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto).

Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno višjimi kotacijami swap točk, in sicer dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev v osnovni valuti. Če pri najvišji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

Pri dodelitvi na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno mero, na katerih Eurosistem zmanjšuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu licitiranih kotacij swap točk. Kotacije swap točk se razvrstijo po padajočem vrstnem redu ob upoštevanju predznaka kotacije. Ponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk se sprejmejo najprej, medtem ko se naslednje nižje kotacije swap točk sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek v osnovni valuti. Če pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

Avkcija nizozemskega tipa in avkcija ameriškega tipa

Pri dodelitvi lahko Eurosistem pri avkcijah z variabilno mero uporabi avkcijo z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa) ali avkcijo z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa). Pri uporabi avkcije nizozemskega tipa se ista dodeljena obrestna mera/cena/swap točke uporabi za vse sprejete protiponudbe in je enaka mejni obrestni meri/ceni/swap točkam, pri kateri se izčrpa skupni znesek dodelitve na avkciji. Pri uporabi avkcije ameriškega tipa je dodeljena obrestna mera/cena/swap točke enaka ponujeni obrestni meri/ceni/swap točkam pri vsaki posamezni sprejeti protiponudbi.

4.

3.1.2 Najava avkcije

ECB javno najavi standardne avkcije prek elektronskih medijev in spletne strani ECB. Javna najava avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:

-

referenčno številko avkcije,

-

datum avkcije,

-

vrsto operacije (povečevanje ali umikanje likvidnosti in vrsta instrumenta denarne politike, ki se bo uporabil),

-

rok zapadlosti operacije,

-

vrsto avkcije (avkcija s fiksno mero ali avkcija z variabilno mero),

-

metodo dodelitve (avkcija nizozemskega tipa ali avkcija ameriškega tipa),

-

predvideni znesek operacije (običajno samo pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja),

-

obrestno mero/ceno/swap točke, ki je določena za avkcijo (pri avkcijah s fiksno mero),

-

izklicno obrestno mero/ceno/swap točke (če je predvideno),

-

datum pričetka in datum zapadlosti operacije (če je predvideno) ali datum poravnave in datum zapadlosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB),

-

valute, uporabljene v operaciji, in osnovno valuto (pri valutnih zamenjavah),

-

promptni devizni tečaj, ki se uporablja za izračun protiponudbe (pri valutnih zamenjavah),

-

zgornjo mejo protiponudbe (če je predvideno),

-

minimalni posamezni znesek dodelitve (če je predvideno),

-

minimalni odstotek dodelitve (če je predvideno),

-

rok za predložitev protiponudb,

-

nominalno vrednost certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB) in

-

kodo ISIN izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB).

Eurosistem hitre avkcije običajno javno najavi vnaprej, vendar se v izrednih okoliščinah ECB lahko odloči, da hitre avkcije ne najavi. Najava hitrih avkcij poteka po enakih postopkih kakor za standardne avkcije. Pri hitrih avkcijah, ki niso vnaprej javno najavljene, Banka Slovenije neposredno obvesti izbrane nasprotne stranke. ECB si pridržuje pravico, da sprejme vse ukrepe, ki so po njeni oceni ustrezni, da se popravi napaka v najavi avkcije, vključno s preklicem ali prekinitvijo avkcije, ki se izvaja.

Najave avkcij se objavljajo v aplikaciji eAvkcije, ki je spletna aplikacija Banke Slovenije za zbiranje protiponudb nasprotnih strank pri avkcijah Eurosistema.

4.

3.1.3 Zbiranje in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank

Zbiranje in predložitev protiponudb pri avkcijah poteka prek spletne aplikacije eAvkcije. Nasprotne stranke predložijo protiponudbe Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za uporabo spletne aplikacije eAvkcije, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Protiponudbe ene institucije lahko predloži samo ena poslovalnica (bodisi sedež ali izbrana podružnica) v Republiki Sloveniji.

Pri avkcijah s fiksno mero morajo nasprotne stranke v svojih protiponudbah navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z Banko Slovenije. Pri valutnih zamenjavah s fiksno mero nasprotna stranka navede znesek v osnovni valuti, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije.

Pri avkcijah z variabilno mero lahko nasprotne stranke predložijo do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami/cenami/swap točkami. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem omeji število protiponudb, ki se lahko predložijo pri avkcijah z variabilno mero. V vsaki protiponudbi morajo navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z Banko Slovenije, in ustrezno obrestno mero/ceno/swap točke.

V zvezi z izdajo dolžniških certifikatov ECB lahko ECB sklene, da morajo protiponudbe vsebovati licitirano ceno in ne obrestno mero. V takšnih primerih se morajo cene navesti kot odstotek nominalnega zneska. Pri valutnih zamenjavah z variabilno mero je treba navesti znesek v osnovni valuti, v višini katerega je nasprotna stranka pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije, ter swap točke.

Licitirane obrestne mere morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. Pri operacijah valutnih zamenjav z variabilno mero morajo biti swap točke navedene v skladu s splošnimi tržnimi običaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 swap točke.

Pri operacijah glavnega refinanciranja, operacijah finega uravnavanja in strukturnih operacijah znaša najnižji znesek protiponudbe 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki ta znesek presegajo, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni licitirani višini obrestne mere/cene/swap točk.

Pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 100.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji določeni znesek protiponudbe, morajo biti izražene kot mnogokratniki 10.000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini licitirane obrestne mere.

ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. Vsaka tovrstna omejitev zgornje meje protiponudbe se vedno navede v javni najavi avkcije.

Nasprotne stranke morajo zagotoviti, da imajo za denarni znesek, ki jim je bil dodeljen, vedno na razpolago zadostno višino zavarovanja oziroma, da imajo, v primeru operacij umika likvidnosti, vedno na razpolago denarna sredstva za poravnavo. Če nasprotna stranka ne zagotovi zadostnega zneska zavarovanja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji, ji Banka Slovenije izreče sankcijo.

Protiponudbe morajo biti predložene Banki Slovenije v roku, ki je določen v najavi operacije. Šteje se, da so protiponudbe predložene Banki Slovenije takrat, ko jih nasprotna stranka odda, in dobijo status »Protiponudbe oddane«.

Nasprotna stranka lahko do roka za oddajo protiponudb protiponudbe tudi umakne, prav tako jih lahko do tega roka tudi ponovno predloži. Po preteku roka oddaja protiponudb ni več mogoča.

V primeru nedelovanja oziroma nezmožnosti dostopanja do spletne aplikacije eAvkcije morajo nasprotne stranke protiponudbe poslati po rezervnem postopku, tako da jih do predpisanega roka predložijo Banki Slovenije po telefaksu in potrdijo po telefonu. V primeru uporabe rezervnega postopka morajo biti protiponudbe nasprotnih strank pripravljene v skladu z vzorcem, ki ga za zadevno operacijo določi Banka Slovenije (Priloga 2 tega sklepa).

Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

Časovnica