Pravilnik o carinski vrednosti blaga

2647. Pravilnik o carinski vrednosti blaga

Na podlagi drugega odstavka 27. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K
o carinski vrednosti blaga

1. člen

(Vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa natančnejše pogoje in način določanja carinske vrednosti v skladu s 3. poglavjem II. dela carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95).

2. člen

(Carinska vrednost)

(1)

Osnovo za obračun dajatev za tisto uvoženo blago, za katero se dajatve v skladu s carinsko tarifo ali z drugimi ukrepi trgovinske politike obračunavajo na podlagi vrednosti blaga, predstavlja njegova carinska vrednost.

(2)

Carinska vrednost je transakcijska vredost v skladu s 16. členom carinskega zakona. To je pri prodaji blaga za izvoz zaradi uvoza na carinsko območje Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinsko območje) dogovorjena, dejansko plačana ali plačljiva cena, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 16. člena carinskega zakona in ki je bila popravljena v skladu z 20. členom carinskega zakona.

(3)

Dejansko plačana ali plačljiva cena zajema vsa plačila kupca, ki jih je ta za uvoženo blago moral ali jih mora plačati prodajalcu ali v njegovo korist. Plačila se lahko opravijo posredno ali neposredno, v gotovini ali drugačni obliki plačila.

(4)

Če carinske vrednosti ni mogoče določiti v skladu s 16. členom carinskega zakona, se carinska vrednost določi v skladu s predvidenim vrstnim redom iz 17. do 19. člena carinskega zakona.

3. člen

(Definicije izrazov)

(1)

V tem pravilniku imajo naslednji izrazi naslednji pomen:

a)

“izdelano blago”: tudi pridelano, proizvedeno ali z izkopom pridobljeno blago;

b)

“enako blago”: blago ki je bilo izdelano v isti državi in je v vseh pogledih enako, vključno s fizičnimi lastnostmi, kakovostjo in slovesom proizvoda. Malenkostne razlike v izgledu blaga ne vplivajo na to, da blago ne bi veljalo za enako, če se sicer v skladu s to definicijo šteje za enako blago;

c)

“podobno blago”: blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, enake lastnosti in enako materialno sestavo, ki mu omogočajo izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati. Pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati tudi kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke;

d)

“blago iste zvrsti ali vrste”: blago, ki sodi v isto skupino ali področje blaga, ki ga izdeluje neka industrija ali industrijska panoga ter vključuje tudi enako in podobno blago.

(2)

Izraza “enako blago” ali “podobno blago” ne vključujeta blaga, ki vsebuje tehnologije, storitve razvoja, osnutke, načrte in skice, za katere popravek v skladu z 10. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona ni bil opravljen, ker so bile storitve opravljene v Sloveniji.

4. člen

(Porazdelitev vrednosti v primeru delnih pošiljk ali pri delni izgubi ali poškodbi pošiljke)

(1)

V primeru, da se del večje pošiljke enakega, v okviru ene same transakcije kupljenega blaga, deklarira za sprostitev v prost promet, predstavlja v skladu s prvim odstavkom 16. člena carinskega zakona dejansko plačano ali plačljivo ceno tisti del celotne cene, ki ustreza razmerju med količino deklariranega blaga in celotno količino kupljenega blaga.

(2)

Sorazmerno porazdelitev dejansko plačane ali plačljive cene je pred sprostitvijo v prost promet treba opraviti tudi, če se blago, ki je predmet vrednotenja, delno izgubi ali poškoduje. V primeru dobropisa se uporabi 3. stavek drugega odstavka 26. člena carinskega zakona.

5. člen

(Upoštevanje tujih dajatev)

Kadar dejansko plačana ali plačljiva cena blaga, ki se vrednoti, vsebuje znesek nacionalnih dajatev države porekla ali države izvoznice, se ta znesek ne všteva v carinsko vrednost blaga, če se carinskemu organu dokaže, da je blago bilo ali da bo oproščeno teh dajatev v korist kupca.

6. člen

(Upoštevanje faktur)

(1)

Pri uporabi 16. člena carinskega zakona se lahko šteje, da je blago prodano za izvoz zaradi uvoza na carinsko območje, če se blago v Sloveniji deklarira za sprostitev v prost promet. V primeru zaporednih prodaj blaga pred njegovim vrednotenjem se lahko upošteva le zadnja prodaja pred vnosom blaga na carinsko območje oziroma zadnja prodaja na carinskem območju, ki se je opravila pred sprostitvijo vrednotenega blaga v prost promet. Vrednost iz katere koli poprejšnje prodaje se upošteva le, če se carinskemu organu dokaže, da je bila to prodaja za izvoz zaradi uvoza na carinsko območje.

(2)

Če se blago med prodajo in sprostitvijo v prost promet uporablja v tujini, ni nujno, da se transakcijska vrednost uporabi kot carinska vrednost.

(3)

Kupcu ni treba izpolnjevati nobenih drugih pogojev, razen da je stranka kupoprodajne pogodbe.

7. člen

(Vpliv omejitev na vrednost blaga)

(1)

Pri preverjanju, ali obstajajo omejitve iz 3. točke drugega odstavka 16. člena carinskega zakona, je potrebno upoštevati konkreten kupoprodajni posel.

(2)

Kot omejitve za kupca glede razpolaganja ali rabe blaga v skladu s 3. točko drugega odstavka 16. člena carinskega zakona se ne štejejo:

a)

dogovori, ki določajo geografsko področje, v okviru katerega se sme blago prodajati naprej;

b)

časovne omejitve glede nadaljnje prodaje blaga.

8. člen

(Nedoločljivi prodajni pogoji in obveznosti)

(1)

Carinska vrednost se ne more v skladu s 4. točko drugega odstavka 16. člena carinskega zakona določiti na osnovi transakcijske vrednosti, če obstajajo glede kupoprodajnega posla pogoji ali obveznosti, katerih vrednosti ni mogoče določiti.

(2)

Kot nedoločljivi pogoji in obveznosti, ki izvirajo iz kupoprodajnega posla, se štejejo predvsem primeri, ko:

a)

prodajalec določi ceno za uvoženo blago pod pogojem, da kupec kupi določene količine drugega blaga;

b)

je cena za uvoženo blago odvisna od cene ali cen, po katerih kupec prodaja drugo blago prodajalcu uvoženega blaga;

c)

se cena za uvoženo blago določa na podlagi oblike plačila, ki ni v zvezi z uvoženim blagom.

(3)

Če carinski organ pri določanju carinske vrednosti v skladu s 4. točko drugega odstavka 16. člena carinskega zakona ugotovi, da je kupoprodajni posel ali cena uvoženega blaga odvisna od pogojev ali obveznosti, ki jih je glede na uvoženo blago mogoče določiti, se ta vrednost šteje za posredno plačilo kupca prodajalcu in s tem za del dejansko plačane ali plačljive cene.

(4)

Prejšnji odstavek se ne uporablja, če se pogoji ali obveznosti nanašajo na:

a)

dejavnosti, ki jih kupec izvaja za lasten račun, vključno z dejavnostmi v zvezi z nadaljnjo prodajo uvoženega blaga, v skladu z 9. členom tega pravilnika, razen tistih, za katere se opravi popravek v skladu z 20. oziroma 21. členom carinskega zakona, četudi prodajalcu prinašajo koristi ali pa so bile predmet dogovora med kupcem in prodajalcem. Stroški takšnih dejavnosti se pri določanju carinske vrednosti ne vštevajo v dejansko plačano ali plačljivo ceno;

b)

vrednosti storitev, ki jih je v skladu z 20. oziroma 21. členom carinskega zakona treba prišteti dejansko plačani ali plačljivi ceni.

9. člen

(Dejavnosti, ki jih kupec izvaja za lastni račun)

(1)

Dejavnosti iz točke a) četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika so vse dejavnosti, ki se nanašajo na reklamo in pospeševanje prodaje blaga, ter vse dejavnosti v zvezi z jamstvi in garancijami za to blago.

(2)

Dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih opravi kupec sam, se štejejo za dejavnosti, opravljene za njegov račun, tudi če gre za obveznost kupca, ki je bila dogovorjena s prodajalcem uvoženega blaga.

10. člen

(Izkupički iz nadaljnje prodaje)

Dogovorjeno, dejansko plačano ali plačljivo ceno blaga, ki ga je potrebno vrednotiti, je pri določanju carinske vrednosti mogoče upoštevati tudi v primerih iz 5. točke drugega odstavka 16. člena carinskega zakona, če je ceno mogoče popraviti v skladu z 9. točko prvega odstavka 20. člena carinskega zakona.

11. člen

(Povezanost med kupcem in prodajalcem)

(1)

Kupec in prodajalec sta v skladu s 6. točko drugega odstavka 16. člena carinskega zakona medsebojno povezana le:

a)

če je eden izmed njiju član vodstva podjetja drugega;

b)

če sta oba solastnika ali družbenika iste osebne družbe;

c)

če sta v medsebojnem delovnem razmerju kot delodajalec in delojemalec;

d)

če je katera koli oseba neposreden ali posreden lastnik ali imetnik 5 ali več odstotkov delnic z glasovalno pravico ali deležev obeh oseb ali pa ima neposreden ali posreden nadzor nad njimi;

e)

če eden izmed njiju neposredno ali posredno nadzira drugega;

f)

če oba neposredno ali posredno nadzira tretja oseba;

g)

če skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo ali

h)

če sta v medsebojnem sorodstvenem razmerju do četrtega kolena.

(2)

Osebe, ki so med seboj povezane tako, da je ena izmed njih ekskluzivni zastopnik ali ekskluzivni koncesionar druge, se štejejo za medsebojno povezane samo, če zanje velja eden izmed kriterijev iz prejšnjega odstavka.

(3)

Za nadziranje druge osebe se šteje razmerje med osebama, v katerem ima ena izmed obeh oseb tolikšen vpliv na poslovanje druge osebe, da le-ta ne more prosto oblikovati cen in sestavljati kalkulacij.

(4)

Dogovori o licenčninah se sami po sebi ne štejejo za medsebojno povezanost.

12. člen

(Vpliv medsebojne povezanosti na ceno)

(1)

Dejstvo, da sta kupec in prodajalec medsebojno povezana v skladu s prejšnjim členom, ne predstavlja zadostnega razloga, da transakcijske vrednosti ne bi bilo mogoče sprejeti kot carinske vrednosti. Če je potrebno, se okoliščine kupoprodajnega posla preučijo in v primeru, da medsebojna povezanost ni vplivala na ceno, se sprejme transakcijska vrednost. Če carinski organ na podlagi informacij deklaranta ali informacij, pridobljenih iz drugih virov, sumi, da je povezanost med kupcem in prodajalcem vplivala na ceno, potem o tem seznani deklaranta in mu da možnost, da odgovori na ugotovitve carinskega organa.

(2)

V primeru kupoprodajnega posla med povezanimi osebami se transakcijska vrednost sprejme in blago ovrednoti v skladu s 16. členom carinskega zakona, če deklarant dokaže, da je ta vrednost zelo blizu eni izmed naslednjih, v istem ali približno istem času veljavnih vrednosti:

a)

transakcijski vrednosti pri prodaji enakega ali podobnega blaga za izvoz zaradi uvoza v Slovenijo med kupcem in prodajalcem, ki nista povezana ali

b)

carinski vrednosti enakega ali podobnega blaga, določeni v skladu s 1. ali z 2. točko prvega odstavka 18. člena carinskega zakona.

(3)

Pri primerjanju vrednosti blaga iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi razlike glede oblike kupoprodajnega posla, količine blaga, elementov, določenih v 20. členu carinskega zakona, in stroškov, ki jih pri prodaji z njim nepovezanemu kupcu nosi prodajalec.

Pravilnik o carinski vrednosti blaga

Časovnica