Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 73-3217/2009, stran 9853 DATUM OBJAVE: 21.9.2009
VELJAVNOST: od 6.10.2009 do 11.7.2014 / UPORABA: od 6.10.2009 do 11.7.2014
RS 73-3217/2009
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 12.7.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
3217. Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice
Na podlagi tretjega odstavka 9. člena, šestega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena ter prve, tretje in četrte alineje 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa posebno nadzorovano območje za zlato trsno rumenico, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée (v nadaljnjem besedilu: FD), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin na ogroženem območju, dolžnosti imetnikov gostiteljskih rastlin, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje FD, prijavo lokacije gostiteljskih rastlin za sajenje, vlogo za izjemno dovoljenje in odškodnino, program posebnega nadzora, ogroženo območje, prepovedi in omejitve.
(2)
FD je karantenski škodljivi organizem za rastline Vitis L., razen plodov in semena (v nadaljnjem besedilu: trta) in je kot Grapevine flavescence dorée MLO navedena na seznamu v Prilogi II, dela A, oddelka II, v točki 6 (d) Direktive Sveta 2000/29 z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2009/7/ES z dne 10. februarja 2009 o spremembi prilog I, II, IV in V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 40 z dne 11. 2. 2009, str. 12) in ne sme biti navzoč na trti, s čimer so izpolnjene posebne zahteve iz priloge IV te direktive.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
trsne rumenice so bolezni trte, ki jih povzročajo fitoplazme (to so rastlinske patogene bakterije brez celične stene iz razreda Mollicutes) različnih vrst kot so: FD iz skupine ‘Elm yellows’, Grapevine Bois noir iz skupine ‘Stolbur’ (BN) in skupina ‘Aster yellows’ (AY), ki na rastlinah povzročajo podobna vidna znamenja in jih je mogoče med seboj ločiti samo z laboratorijskimi analizami;
2.
gostiteljske rastline trsnih rumenic so trta, navadni srobot (Clematis vitalba L., v nadaljnjem besedilu: navadni srobot) in druge rastline, določene z letnim programom posebnega nadzora trsnih rumenic (v nadaljnjem besedilu: program posebnega nadzora);
3.
prenašalci trsnih rumenic so žuželke iz družine škržatkov Cicadellidae (v nadaljnjem besedilu: škržatki);
4.
posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in posebni nadzor trsnih rumenic;
5.
razmejeno območje je del posebno nadzorovanega območja, kjer se ugotovi navzočnost FD v trti in vključuje žarišče okužbe in pripadajoče varnostno območje. Seznam razmejenih območij se objavlja na krajevno običajen način in je dosegljiv pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava) in na njeni spletni strani http://www.furs.si/;
6.
žarišče okužbe obsega območje s polmerom do 1 km okoli točke potrditve FD, določene s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu, v metrih, kjer se izvajajo ukrepi izkoreninjenja;
7.
varnostno območje obdaja žarišče okužbe in sega od roba žarišča okužbe do najmanj 5 km okoli žarišča okužbe; v njem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja FD;
8.
ogroženo območje je del posebno nadzorovanega območja, kjer so enote pridelave sadilnega in razmnoževalnega materiala trte (v nadaljnjem besedilu: trsnice in matični nasadi) in vinogradi ter vključuje vse tri vinorodne dežele, določene v skladu z zakonom o vinu, na katerem so ekološki dejavniki ugodni za naselitev FD, ki bi na tem območju lahko povzročila pomembno gospodarsko škodo;
9.
rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na posameznem območju;
10.
neokuženo mesto pridelave so trsnice in matični nasadi na ogroženem območju, na katerem FD ni navzoča, kar je bilo uradno ugotovljeno s sistematičnim nadzorom, na katerem se tako stanje tudi vzdržuje;
11.
neokužena enota pridelave je del neokuženega mesta pridelave, določena z GERK-om, na katerem je trsnica ali matični nasad trte;
12.
GERK je grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva;
13.
varovalni pas je del posebno nadzorovanega območja, ki obdaja neokuženo mesto ali enoto pridelave in se v njem izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja FD.
3. člen
(sum na okužbo)
(1)
Bolezenska znamenja trsnih rumenic na trti so zlasti naslednja:
-
splošna bledikavost ali obarvanje listov, ki zajema vse liste na trti ali poganjku;
-
splošno ali sektorsko rumenenje listja pri belih oziroma rdečenje pri rdečih sortah; obolelo tkivo lahko pozneje na posameznih delih odmre;
-
vihanje listnih robov navzdol;
-
listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo;
-
v času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da pecelj še dolgo ostane na rozgi;
-
delna nekroza listnih žil;
-
mlahavi ali povešeni poganjki zaradi pomanjkljivega olesenevanja tkiva;
-
pojav drobnih temno rjavih ali črnih bradavičk na spodnjih medčlenkih zelenih poganjkov pri nekaterih sortah;
-
neenakomerno in pomanjkljivo olesenevanje rozg, zato te pozimi pogosto odmrejo in počrnijo;
-
razvoj nekroz na notranji strani luba poganjkov;
-
poznejše in neenakomerno odganjanje spomladi;
-
slaba oploditev, osipanje in včasih tudi odmiranje kabrnkov;
-
venenje jagod in pozneje sušenje celih grozdov ali njihovih delov od sredine poletja naprej;
-
bolezenska znamenja, ki se na trti pojavijo od julija dalje in se proti jeseni stopnjujejo, zajamejo celo trto ali njene dele.
(2)
Na okužbo s FD na trti se sumi, če so vidna katera od bolezenskih znamenj iz prejšnjega odstavka in zlasti, če se pojavi odmiranje trsov, ki so v prejšnjih letih kazali bolezenska znamenja iz prejšnjega odstavka.
(3)
Na okužbo s FD na navadnem srobotu se sumi, če se na njih pojavi:
-
splošna bledikavost listov;
-
rumenenje ali rdečenje listja;
-
zvijanje listnih robov navzdol.
4. člen
(prenašalec FD)
(1)
Na ogroženih območjih se ugotavlja navzočnost in bionomijo škržatkov v skladu s programom posebnega nadzora.
(2)
Ker je prenašalec FD predvsem ameriški škržatek »Scaphoideus titanus Ball.« (v nadaljnjem besedilu: ameriški škržatek), se na ogroženih območjih sistematično ugotavlja navzočnost ameriškega škržatka z nastavitvijo rumenih lepljivih plošč v skladu s programom posebnega nadzora.
(3)
Ameriški škržatek se šteje za nadzorovani predmet, ki ga je potrebno zatirati na ogroženem območju v skladu z načrtom ukrepov iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika.
5. člen
(zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin)
(1)
Zdravstveno stanje gostiteljskih rastlin se ugotavlja na podlagi programa posebnega nadzora, ki ga pripravi Uprava, in določa zlasti obseg in način vizualnih pregledov, vzorčenja in laboratorijskega testiranja gostiteljskih rastlin ter vodenja evidenc o tem.
(2)
Uprava zagotavlja izvajanje programa posebnega nadzora, v katerem opredeli uradno sistematično raziskavo pojavljanja in prenosa okužb s FD, navzočnost FD, meje njene razširjenosti in zagotavlja njeno obvladovanje v skladu s predpisom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.
(3)
Uprava sprejme načrt ukrepov obvladovanja trsnih rumenic (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov) z namenom izkoreninjenja in preprečevanja izbruhov FD. V njem podrobneje opredeli ukrepe (npr. odstranjevanje okuženih rastlin, zatiranje ameriškega škržatka …), shemo poročanja, naloge izvajalcev, izvajanje predpisanih ukrepov in ravnanje v primeru izbruha.
(4)
Imetniki trte so dolžni zagotavljati zdravstveno varstvo rastlin in izpolnjevati zahteve za pridelovanje in premeščanje trte ter izvajanje fitosanitarnih ukrepov, zdravstvenih pregledov rastlin in drugih odrejenih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in s tem pravilnikom.
II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA
6. člen
(sistematična raziskava)
(1)
Sistematična raziskava iz drugega odstavka prejšnjega člena se izvaja na ogroženem območju in obsega predvsem:
-
zdravstvene preglede in vzorčenje trte v trsnicah, matičnih nasadih, njihovih varovalnih pasovih in v vinogradih,
-
vzorčenje ameriškega škržatka in drugih morebitnih prenašalcev FD,
-
vzorčenje navadnega srobota in drugih morebitnih gostiteljskih rastlin,
-
ugotavljanje navzočnosti ameriškega škržatka in drugih morebitnih prenašalcev FD in
-
laboratorijsko testiranje ter razvoj detekcijskih in identifikacijskih metod.
(2)
V sistematični raziskavi iz tega člena sodelujejo izvajalci, ki so: nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci), imenovani v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, fitosanitarni inšpektorji in Uprava.
7. člen
(razmejeno območje)
(1)
Če se pri izvajanju sistematične raziskave ugotovi in z laboratorijsko analizo potrdi FD v trti, predstojnik Uprave z odločbo razmeji žarišče okužbe in pripadajoče varnostno območje. Če se pozneje ugotovi in potrdi FD na drugi točki, kot je prvotna točka najdbe, Uprava razmejitev območij ustrezno prilagodi oziroma razmejena območja med seboj tudi združuje in smiselno zaokroža.