5475. Zakon o motornih vozilih (ZMV)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o motornih vozilih (ZMV)
Razglašam Zakon o motornih vozilih (ZMV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 23. seji 16. decembra 2010.
Ljubljana, dne 24. decembra 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O MOTORNIH VOZILIH (ZMV)
Ta zakon ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu in pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.
2. člen
(predpisi Evropske unije)
Ta zakon deloma prenaša v pravni red Republike Slovenije naslednje direktive:
1.
Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (okvirna direktiva) – (UL L št. 236 z dne 9. 10. 2007, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 371/2010 z dne 16. aprila 2010 o nadomestitvi Prilog V, X, XV in XVI k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L št. 110 z dne 1. 5. 2010, str. 1) in
2.
Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L št. 141 z dne 6. 6. 2009, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/48/EU z dne 5. julija 2010 o prilagoditvi Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L št. 173 z dne 8. 7. 2010, str. 47).
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»avtobus« je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika ali voznico (v nadaljnjem besedilu: voznik) več kot osem sedežev;
2.
»bivalni priklopnik« je priklopno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo, ki omogoča prebivanje oseb;
3.
»bivalno vozilo« je motorno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo, ki omogoča prevoz in prebivanje oseb;
4.
»cestni vlačilec« je motorno vlečno vozilo brez prostora za prevoz blaga, posebej konstruirano za vleko težjih priklopnikov z vrtljivim ojesom;
5.
»del vozila« je njegov sistem ali sestavni del ali samostojna tehnična enota ali naprava;
6.
»delovni stroj« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h;
7.
»delovno vozilo« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h;
8.
»homologacijski organ« je organ, pristojen za vse vidike homologacije vozila, njegovega sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote in za odobritev dela vozila ali njegove opreme in posamično odobritev vozila; homologacijski organ usmerja delo in nadzoruje izvajanje postopkov posamične odobritve predelanih in popravljenih vozil ter identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil;
9.
»lahki priklopnik« je priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg;
10.
»lahko štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez mase baterij pri vozilu na električni pogon), pri katerem delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;
11.
»lastnik vozila« je oseba, ki je kot taka vpisana v evidenci registriranih vozil;
12.
»masa vozila« je masa vozila, pripravljenega za vožnjo, brez potnikov oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnik) in blaga, z voznikom (75 kg; voznik se ne upošteva pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih motornih vozil), z 90 odstotki goriva in polnimi rezervoarji tekočin, razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;
13.
»moped« (»kolo z motorjem«) je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;
14.
»motokultivator« je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z močjo največ 12 kW ter je konstruirano tako, da nosi, vleče ali potiska razne zamenljive priključke in orodja ter se uporablja za njihov pogon ali vleko lahkega priklopnika;
15.
»motorno kolo« je motorno vozilo z dvema kolesoma s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;
16.
»motorno trikolo« je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;
17.
»motorno vozilo« je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem;
18.
»največja dovoljena masa« je masa, ki jo določi proizvajalec vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila;
19.
»pooblaščeni zastopnik proizvajalca« (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da ga zastopa pri organu za ugotavljanje skladnosti vozil in deluje v njegovem imenu na področju tega zakona;
20.
»priklopno vozilo« je vozilo, konstruirano z namenom, da ga vleče drugo vozilo. Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik;
21.
»proizvajalec« je fizična ali pravna oseba, ki je organu za ugotavljanje skladnosti vozil odgovorna za vse vidike postopka ugotavljanja skladnosti in skladnost proizvodnje. Proizvajalec ni nujno neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila ali sistema ali sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katero se ugotavlja skladnost. Kadar ta zakon uporablja pojem »proizvajalca«, je treba s tem izrazom razumeti tudi njegovega pooblaščenega zastopnika;
22.
»proizvod« je vozilo ali njegov del ali zaščitna naprava za udeležence oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) cestnega prometa in potnike;
23.
»sedlasti vlačilec« je motorno vlečno vozilo s sedlom, posebej konstruirano za vleko polpriklopnikov;
24.
»strokovna organizacija« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, določeni kot strokovni organ za izvajanje postopkov identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, za izvajanje rednih in izrednih pregledov vozil po posebnih zahtevah ali tehničnih pregledov;
25.
»štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu blaga (brez baterij pri vozilu na električni pogon), pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW;
26.
»tehnična služba« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, določeni kot strokovni organ za izvajanje preskusov ali kontrol ali pregledov v postopku homologacije ali posamične odobritve vozila, in za izvajanje posamične odobritve predelanih in popravljenih vozil;
27.
»tehnična specifikacija za vozila« je dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati vozilo ali njegovi deli in zaščitna oprema, da bi bili dani na trg ali bi se lahko uporabljali, ter postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so predpisane tehnične zahteve izpolnjene;
28.
»tovorno vozilo« je motorno vozilo, namenjeno prevozu blaga;
29.
»traktor« je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko priklopnega vozila;
30.
»traktorski priključek« je zamenljivi vlečeni stroj ali zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (npr. obračalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, škropilnica, cisterna). Kot traktorski priključek se šteje tudi traktorski priklopnik, katerega največja dovoljena masa ne presega 5 ton, njegova hitrost pa je konstrukcijsko omejena na največ 30 km/h;
31.
»ugotavljanje skladnosti vozila« je homologacija ali posamična odobritev vozila;
32.
»uvoz« je fizičen prenos vozila iz držav, ki niso članice Evropske unije, na ozemlje Republike Slovenije, kot dela carinskega območja Evropske unije;
33.
»vlečno vozilo« je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo;
34.
»vojaško vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;
35.
»vozilo« je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev;
36.
»vozilo za posebne namene« je vozilo, ki je kot tako opredeljeno v predpisih o homologaciji.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi o cestnem prometu, predpisi o splošni varnosti proizvodov, predpisi Evropske unije ali mednarodne pogodbe.
4. člen
(razmerje do drugih zakonov)
Ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi, urejajo vse tehnične zahteve za vozila v cestnem prometu, postopke ugotavljanja skladnosti vozil, identifikacije in ocene tehničnega stanja vozil ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki na podlagi pooblastil sodelujejo pri teh postopkih, razen če s tem ali drugim zakonom ni določeno drugače.
II. POGOJI ZA DAJANJE NA TRG IN ZAČETEK UPORABE
Prvi oddelek: Splošne določbe
Vozila, njihovi deli ter zaščitna oprema za voznike in potnike (v nadaljnjem besedilu: zaščitna oprema) smejo biti dani na trg in se smejo začeti uporabljati, če so skladni s tehničnimi zahtevami glede zagotovitve varnosti, zavarovanja življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja in drugimi zahtevami, vezanimi na vozila, če so bili njihova skladnost s predpisanimi tehničnimi zahtevami ter tehnično stanje in identiteta potrjeni v predpisanem postopku, če so označeni v skladu s predpisi in če izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom.
Določbe tega poglavja ne veljajo za:
1.
vozila, načrtovana in izdelana izključno za vojsko, policijo, civilno zaščito ali gasilsko službo;
2.
vozila, namenjena delu na gradbiščih, v kamnolomih, pristaniščih ali na letališčih;
4.
vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 6 km/h;
5.
posebna prevozna sredstva, ki jih upravljajo pešci;
6.
vozila, namenjena uporabi na tekmovališčih;
7.
vozila, namenjena za rekreacijske namene zunaj javnih cest;
8.
kolesa s pomožnim električnim motorjem;
9.
strojno opremo, posebej konstruirano za uporabo v gozdarstvu;
10.
gozdarsko strojno opremo, vgrajeno na šasijo vozil za zemeljska dela, in
11.
zamenljivo strojno opremo, ki je popolnoma dvignjena od tal, ko se vozilo, na katero je pritrjena, uporablja na cesti.
7. člen
(postopki ugotavljanja izpolnjenosti pogojev)
(1)
Postopki za ugotovitev izpolnjenosti pogojev iz 5. člena tega zakona so:
2.
homologacija delov vozil in zaščitnih naprav;
3.
odobritev neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil;
4.
posamična odobritev vozila po splošnih ali posebnih zahtevah;
5.
posamična odobritev predelanega ali popravljenega vozila;
6.
redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah;
7.
identifikacija vozila, in
8.
ocena tehničnega stanja vozila.
(2)
Postopke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka izvaja homologacijski organ, strokovne naloge preskušanja, preverjanja in kontrole proizvodov pa tehnična služba ali homologacijski organ, če te naloge opravlja sam. Če homologacijski organ opravlja naloge tehnične službe sam, mora izpolnjevati zahteve za tehnično službo.
(3)
Postopek iz 5. točke prvega odstavka tega člena izvaja tehnična služba.
(4)
Postopke iz 6. do 8. točke prvega odstavka tega člena izvaja strokovna organizacija.
8. člen
(homologacijski organ)
Naloge homologacijskega organa v Republiki Sloveniji opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: agencija). Delo homologacijskega organa usmerja in nadzira ministrstvo, pristojno za promet.
9. člen
(proizvodi iz držav članic Evropske unije)
(1)
Zahteve iz predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ne veljajo za proizvode, ki so proizvedeni ali dani na trg v drugi državi članici Evropske unije v skladu z njenimi predpisi, ki niso predmet usklajevanja s pravom Evropske unije.
(2)
Če organ za ugotavljanje skladnosti na podlagi listin in drugih zbranih podatkov ugotovi, da proizvod iz prejšnjega odstavka ne zagotavlja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa, kot ga zahtevajo predpisi, ki urejajo skladnost proizvodov, lahko zavrne dajanje v promet ali zahteva umik proizvoda iz prometa.
(3)
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko organ za ugotavljanje skladnosti izvede, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
če je v pisnem obvestilu ponudniku proizvoda navedel določbe ustreznega predpisa, ki so podlaga prepovedi dajanja na trg ali zahtevajo umik proizvoda s trga;
2.
če je na podlagi razpoložljivih podatkov o stanju tehnike in znanosti ugotovil, da obstajajo utemeljeni razlogi, povezani z varovanjem javnega interesa, za uveljavitev zahtev iz ustreznega predpisa in da blažji ukrepi ne bi zagotovili ustrezne ravni varnost;
3.
če je pred sprejetjem ukrepa dal možnost ponudniku proizvoda, da v roku, ki ni krajši od 30 dni, odgovori na navedbe organa za ugotavljanje skladnosti, in
4.
če je pred izdajo odločbe glede vrste ukrepa proučil pripombe ponudnika proizvoda in svoje stališče pisno obrazložil.
(4)
Proizvodi, ki jih je pred dajanjem na trg treba preskusiti, se lahko dajo na trg v Republiki Sloveniji, če so bili preskušeni v organih za ugotavljanje skladnosti držav članic Evropske unije, če so rezultati teh preskusov na razpolago pristojnim državnim organom.
10. člen
(odmiki od zahtev)
(1)
Homologacijski organ lahko na podlagi predpisa, ki določa tehnične zahteve, ali po proučitvi vseh okoliščin v posamičnem primeru, dovoli odmik od posameznih tehničnih zahtev, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v postopku homologacije ali posamične odobritve, za:
1.
vozila, sestavne dele in samostojne tehnične enote, izdelane v majhnih serijah;
2.
vozila zaključka serije;
3.
vozila, njihove dele in zaščitno opremo za udeležence cestnega prometa in potnike, ki so proizvedeni po posebnih tehnologijah ali s posebnimi tehničnimi rešitvami;
4.
vozila za posebne namene, in
5.
vozila, katerih skladnost s predpisi je bila ugotovljena v postopku posamične odobritve.
(2)
Pred dovolitvijo odmika se določi druge enakovredne zahteve, ki jim morajo ustrezati proizvodi iz prejšnjega odstavka, da bi bila zagotovljena čim bolj enakovredna raven varnosti v prometu in zaščita okolja.
11. člen
(predpisi ministra)
(1)
Minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister):
1.
predpiše tehnične zahteve v skladu s 5. členom tega zakona za posamezne kategorije vozil, njihove dele in zaščitno opremo ter posamezna vozila;
2.
predpiše način izvedbe postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami in dokumentacijo, ki je potrebna v zvezi s tem;
3.
podrobneje predpiše listine iz tega poglavja in določi ceno njihovih obrazcev, ki jo plača stranka;
4.
predpiše oznake skladnosti;
5.
podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da bi pridobila status starodobnega vozila, postopek ugotavljanja izpolnjevanja teh pogojev in kategorije ali vrste vozil, ki se jim lahko podeli ta status;
6.
predpiše tehnično opredelitev vrst in kategorij vozil iz 3. in 6. člena tega zakona;
7.
predpiše postopek ugotavljanja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa pri proizvodih iz 9. člena tega zakona;
8.
predpiše enakovredne zahteve in način izvedbe postopka dovolitve odmikov iz 10. člena tega zakona, in
9.
predpiše pojmovnik, ki vsebuje strokovne izraze, povezane s cestnimi vozili in njihovo razlago.
(2)
S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila, ki jih ministrstvo, pristojno za promet, izda kot posebne publikacije ali zagotovi njihovo dosegljivost v elektronski obliki. Tehnične specifikacije za vozila pripravljajo strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Seznam izdanih tehničnih specifikacij za vozila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3)
Predpis iz prvega odstavka tega člena se lahko sklicuje na standard po predpisih o standardizaciji, s tem, da določi njegovo obvezno uporabo ali določi, da je neko ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami predpisa, če ustreza zahtevam standarda.
Drugi oddelek: Homologacija vozil in njihovih delov
12. člen
(postopek homologacije)
(1)
Homologacija je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali tip vozila, tip dela vozila ali tip zaščitne naprave (v nadaljnjem besedilu: tip proizvoda) izpolnjuje predpisane zahteve, in če je skladen, podeli certifikat o homologaciji.
(2)
Če se vozilo izdeluje po stopnjah, se homologacija lahko podeli za vsako stopnjo, pri tem pa se pri nadaljnjih stopnjah upoštevajo homologacije, podeljene za predhodne stopnje (večstopenjska homologacija vozil).
(3)
Vlogo za podelitev homologacije tipa proizvoda vloži proizvajalec. Za vsak tip proizvoda je treba vložiti posebno vlogo.
(4)
Proizvajalec mora v postopku homologacije navajati popolne in resnične podatke.
(5)
Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
13. člen
(veljavnost podeljenih homologacij)
(1)
Homologacija ter preskusi, kontrole ali pregledi, na katerih temelji homologacija, morajo biti opravljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
(2)
Homologacija se podeli tipom proizvodov, ki izpolnjujejo predpisane zahteve. Podeljene homologacije so veljavne ter dajanje na trg in začetek uporabe proizvodov sta na njihovi podlagi dovoljena do sprejetja novih, dopolnjenih oziroma spremenjenih zahtev. V predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, se določi rok veljavnosti homologacij, podeljenih pred začetkom uveljavitve novih predpisov.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek mora homologacijski organ zavrniti podelitev homologacije, če ugotovi, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih zahtev pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje uporabnikov.
(4)
Če proizvajalec izvede postopek odpoklica serije vozil homologiranega tipa ali delov teh vozil zaradi resne nevarnosti za varnost cestnega prometa, zdravje ali zaščito okolja, ki jo pomenijo ta vozila ali njihovi deli, mora o tem nemudoma obvestiti homologacijski organ in mu predložiti opis načrtovanih popravljalnih ukrepov.
(5)
Homologacijski organ lahko po proučitvi načrtov ukrepov iz prejšnjega odstavka proizvajalcu odredi izvedbo dodatnih drugačnih popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljene resne nevarnosti. Če proizvajalec ne izvede odrejenih ukrepov, lahko homologacijski organ prekliče homologacijo, ki jo je podelil.
(6)
Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(7)
Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična služba, ki opravlja strokovne naloge v postopku homologacije v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
14. člen
(skladnost proizvodov)
(1)
Proizvajalec je odgovoren, da je vsak proizvod skladen s homologiranim tipom proizvoda in mora homologacijskemu organu omogočiti izvajanje ustreznega nadzora nad homologiranimi tipi proizvodov.
(2)
Proizvajalec mora vsakemu vozilu homologiranega tipa priložiti potrdilo o skladnosti, s katerim jamči, da je izdelano vozilo skladno s tipom, ki je bil homologiran.
(3)
Če homologacijski organ ugotovi, da proizvodi, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti, niso skladni s homologiranim tipom, odredi proizvajalcu, ki mu je podelil homologacijo, uskladitev proizvodnje. Pri tem lahko začasno odvzame homologacijo in določi rok za odpravo ugotovljenih napak. Če proizvajalec v danem roku ne odpravi napak, se homologacija prekliče.
(4)
Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki homologacijskemu organu ne omogoči izvajanja ustreznega nadzora iz prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
15. člen
(nadzor nad proizvodnimi postopki)
Homologacijski organ mora v postopku podelitve homologacije in tudi po podeljeni homologaciji izvajati potrebne ukrepe, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije, da zagotovi, da proizvodni postopki zagotavljajo skladnost proizvodov s homologiranim tipom proizvoda.
16. člen
(spremembe podatkov in homologacij)
(1)
Proizvajalec, ki je pridobil homologacijo v skladu s tem zakonom, mora homologacijski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, vključenih v dokumentacijo homologiranega tipa proizvoda.
(2)
Homologacijski organ sme odločati le o tistih zahtevah za spremembo ali dopolnitev homologacije, ki so povezane z njegovimi odločitvami pri prvotni homologaciji.
(3)
Imetnik homologacije mora obvestiti homologacijski organ o dokončnem prenehanju proizvodnje homologiranega proizvoda in o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji tega proizvoda.
(4)
Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
Tretji oddelek: Posamična odobritev vozila
(1)
Posamična odobritev vozila je postopek, v katerem homologacijski organ ugotovi, ali pregledano posamezno vozilo izpolnjuje predpisane zahteve, in ob skladnosti podeli certifikat o posamični odobritvi vozila. Na podlagi tega certifikata izda zaradi registracije vozila tehnična služba še potrdilo o skladnosti.
(2)
Vlogo za posamično odobritev vozila vloži njegov proizvajalec ali lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik). Za vsako vozilo je treba vložiti posebno vlogo.
18. člen
(izvedba postopka)
(1)
Postopek posamične odobritve se lahko izvede:
1.
za vozilo, katerega tip ni bil homologiran ali posamično odobren v skladu s tem zakonom;
2.
za vozilo, ki je bilo posamično odobreno, vendar je ta odobritev omejena na državo, ki je to odobritev podelila, in
3.
pri večstopenjski izdelavi vozila za posamezno stopnjo izdelave. Pri tem se posamična odobritev ne sme uporabiti za prvo stopnjo in tudi ne za vmesno stopnjo, ki ji sledi stopnja, ki se homologira.
(2)
Postopek posamične odobritve se lahko izvede tudi za vozilo in njegovo posebno opremo, če se uporablja za prevoz oseb oziroma blaga, ki se sme prevažati le z ustrezno izdelanim in posebej opremljenim vozilom (v nadaljnjem besedilu: vozila za posebne vrste prevozov), če je tako določeno s predpisom ali mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo. V tem primeru se lahko za posamezno vrsto vozil posamična odobritev izvede ločeno za ugotovitev skladnosti s splošnimi tehničnimi zahtevami v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in za ugotovitev skladnosti s posebnimi tehničnimi zahtevami, predpisanimi za posamezno vrsto vozila za posebne vrste prevozov ter se izdata ločena certifikata o posamični odobritvi.
(3)
Minister, pristojen za določanje posebnih pogojev, pod katerimi se posebni prevozi opravljajo, lahko predpiše, da je treba skladnost s posebnimi zahtevami iz prejšnjega odstavka vzdrževati ves čas uporabe vozila za posebne vrste prevozov, kar se ugotavlja s predpisanimi rednimi in izrednimi pregledi, ki jih opravljajo strokovne organizacije. Ob ugotovljeni neskladnosti s posebnimi zahtevami, ki je ni mogoče odpraviti, se certifikat o posamični odobritvi prekliče.
(4)
Za vojaška vozila Slovenske vojske, ki niso zajeta v izjemah iz 1. točke 6. člena tega zakona, se lahko posebne zahteve za posamezno vrsto vozila določijo s predpisom, z mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ali z aktom ministra, pristojnega za obrambo.
19. člen
(predelana in popravljena vozila)
(1)
Postopek posamične odobritve predelanega vozila se izvede tudi za vozilo, katerega skladnost s predpisi je že bila ugotovljena, če je bila na njem pozneje narejena predelava (v nadaljnjem besedilu: predelano vozilo), ki ustreza vsaj enemu od naslednjih pogojev:
1.
se nanaša na podatke, evidentirane v postopku registracije vozila;
2.
vpliva ali bi lahko vplivala na homologirane dele vozila;
3.
vpliva ali bi lahko vplivala na varnost vozila.
(2)
Zamenjava katerega koli dela vozila z njegovim nadomestnim delom, razen dela, na katerem je identifikacijska številka vozila, se ne šteje za predelavo na vozilu.
(3)
Za predelavo po prvem odstavku tega člena se ne štejejo opravljene spremembe na vozilu iz 53. in 54. člena tega zakona.
(4)
Predelave in spremembe na vozilu, ki pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti, niso dovoljene.
(5)
Postopek posamične odobritve popravljenega vozila se izvede za vozilo, ki je bilo napoteno na posamično odobritev skladno z določbo 1. točke četrtega odstavka 75. člena tega zakona.
(6)
Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
(7)
Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki uporablja v prometu vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila v skladu s prvim odstavkom tega člena odobrena oziroma sprememba iz 53. člena tega zakona ni bila vpisana v evidenco, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za ta prekršek lastnik oziroma uporabnik vozila, če je fizična oseba.
20. člen
(pogoji za odobritev)
(1)
Posamična odobritev vozila iz 18. ali 19. člena tega zakona mora biti opravljena v skladu z veljavnimi predpisi.
(2)
Homologacijski organ posamično odobri in izda certifikat o posamični odobritvi vozilu, ki je skladno s podatki v predloženi dokumentaciji in izpolnjuje predpisane tehnične zahteve.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek pri posamični odobritvi predelanega ali popravljenega vozila tehnična služba sama potrdi ustreznost predelave ali popravila z vpisom v obstoječe potrdilo o skladnosti oziroma v soglasje k registraciji. Pri ugotavljanju skladnosti predelanih vozil se upošteva stanje predpisov v Republiki Sloveniji na dan, ko je bilo vozilo prvič registrirano, razen za novo vgrajene dele, ki so povezani z zaščito drugih udeležencev v prometu, za katere se upošteva stanje predpisov med predelavo.
(4)
Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena mora homologacijski organ oziroma za predelana in popravljena vozila tehnična služba zavrniti posamično odobritev, če oceni, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh predpisanih tehničnih zahtev pomeni večje tveganje za varnost na cesti, okolje ali varnost pri delu.
(5)
Če vozilu iz 1. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona proizvajalec ni vtisnil identifikacijske številke vozila, mora tehnična služba pred potrditvijo skladnosti vozila s predpisanimi zahtevami vtisniti identifikacijsko številko vozila, ki jo določi homologacijski organ.
(6)
Če predelano ali popravljeno vozilo nima vtisnjene identifikacijske številke vozila ali je ta poškodovana ali prenarejena, se vtisne izvirna identifikacijska številka vozila, če jo je mogoče nedvoumno ugotoviti na podlagi spremljajoče dokumentacije ali na podlagi poizvedb pri proizvajalcu vozila. Če identifikacijske številke vozila ni mogoče ugotoviti, se zahteva za posamično odobritev predelanega vozila zavrne.
(7)
Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična služba, ki opravlja naloge v postopku posamične odobritve v nasprotju s tem členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
Četrti oddelek: Identifikacija in ocena tehničnega stanja vozil
21. člen
(opredelitev postopkov)
(1)
Identifikacija vozila je postopek, s katerim se ugotavlja istovetnost vozila in njegovi osnovni tehnični podatki s pomočjo priloženih dokumentov in podatkovnih zbirk o vozilih.
(2)
Ocena tehničnega stanja vozila je postopek vidne preveritve njegove celovitosti in sposobnosti za varno vožnjo v cestnem prometu ali za varno delo pri kmetijskih in gozdarskih delih. Preveri se tudi, da vozilo ni bilo predelano v nasprotju s predpisi in navodili proizvajalca.
22. člen
(obseg izvajanja postopkov)
(1)
Vozila iz 23. do 25. člena tega zakona se lahko registrirajo in začnejo uporabljati po izvedenem postopku identifikacije oziroma ocene tehničnega stanja vozila. Registracija se opravi na podlagi soglasja k registraciji.
(2)
Soglasje k registraciji je dokument, ki ga izda strokovna organizacija, ko ugotovi istovetnost vozila, zbere njegove tehnične podatke ter ugotovi njegovo celovitost in sposobnost za varno vožnjo ali varno delo.
(3)
Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna organizacija, ki izvaja postopke v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
23. člen
(identifikacija in ocena tehničnega stanja vozila)
(1)
Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti uporabljati novo vozilo, katerega tip je bil homologiran ali posamično odobren v skladu z usklajenimi predpisi o homologaciji in posamični odobritvi v Evropski uniji, a zanj ni pridobila potrdila o skladnosti v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(2)
Fizična ali pravna oseba, ki želi v Republiki Sloveniji prvič registrirati vozilo, za katero je bil v drugi državi članici Evropske unije izdan registracijski dokument, ki omogoča začasno ali trajno registracijo, ali vozilo, ki je bilo v uporabi v drugi državi članici Evropske unije, če registracija zanj ni obvezna, mora pri strokovni organizaciji opraviti identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(3)
Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata za vozila, katerih skladnost s predpisi je bila potrjena z listino, katere veljavnost je omejena na ozemlje te države članice Evropske unije. V tem primeru se v skladu s tem zakonom izvede postopek posamične odobritve vozila.
(4)
Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati vozilo po določbi četrtega odstavka 28. člena tega zakona, mora opraviti pri strokovni organizaciji identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
24. člen
(identifikacija vozila – posebni primeri)
(1)
Pred registracijo vozila v Republiki Sloveniji je treba pri strokovni organizaciji opraviti samo postopek identifikacije za vozila za:
1.
mednarodne in meddržavne organizacije – za službeno uporabo;
2.
diplomatska in konzularna predstavništva tujih držav v Republiki Sloveniji – za službeno uporabo;
3.
diplomatsko in konzularno osebje tujih predstavništev v Republiki Sloveniji in njihovih ožjih družinskih članov – za osebno uporabo;
4.
državljane Republike Slovenije, ki se za stalno vračajo z začasnega dela ali prebivanja v tujini, če so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto;
5.
tujce, ki dobijo dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje v Republiki Sloveniji;
6.
fizične in pravne osebe, ki so postale lastnice vozila na podlagi sklepa o dedovanju, in
7.
humanitarne organizacije – za opravljanje njihove humanitarne dejavnosti.
(2)
Določba 3. točke prejšnjega odstavka ne velja za državljane Republike Slovenije, določba 7. točke pa velja samo za podarjena vozila.
(3)
Identifikacija vozila se za upravičence iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena lahko opravi v enem letu od stalne vrnitve ali pridobitve dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje za vozilo, ki je bilo predhodno v lasti in uporabi upravičenca najmanj šest mesecev, identifikacija vozila upravičencev iz 6. točke prvega odstavka tega člena pa v enem letu po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
25. člen
(starodobno vozilo)
(1)
Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti uporabljati vozilo kot starodobno, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za razvrstitev vozila kot starodobno vozilo (v nadaljnjem besedilu: starodobnik). Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot starodobnik, če vozilo izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.
(2)
Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali več leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.
Prvi oddelek: Splošne določbe
26. člen
(pogoji za udeležbo v cestnem prometu)
(1)
Za udeležbo v cestnem prometu morajo biti vozila registrirana, imeti veljavno prometno dovoljenje ali veljavno dovoljenje za preskusno vožnjo in biti označena s predpisanimi registrskimi ali preskusnimi tablicami, izdanimi za njihovo označitev.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahki priklopniki niso registrirani, morajo pa imeti brezhibne predpisane naprave in opremo, biti označeni s ponovljeno registrsko tablico vlečnega vozila in imeti veljavno potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu, na katerem je označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled, ali obvestilo o roku prvega tehničnega pregleda. V cestnem prometu smejo biti tudi neregistrirani motokultivatorji in delovni stroji, če imajo brezhibne predpisane naprave in opremo.
(3)
Vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih držav, predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in njihovega osebja, tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavništev, tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, ter druga vozila, ki so v Republiki Sloveniji sproščena v prost promet ali dana v postopek začasnega uvoza, ki traja več kot šest mesecev, smejo biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če so registrirana v Republiki Sloveniji.
(4)
Določba prejšnjega odstavka ne velja za vozila tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, in so vozila registrirana v eni od držav članic Evropske unije.
(5)
Vozila, registrirana v tujini, smejo biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko tablico in listino o registraciji vozila. Vozilo mora biti označeno z oznako države, v kateri je vozilo registrirano, kot jo predpisuje veljavna mednarodna konvencija o cestnem prometu. Oznaka države sme biti na posebni nalepki ali na registrskih tablicah.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek smejo biti v cestnem prometu tudi vozila, označena s tujimi preskusnimi ali začasnimi tablicami, če so tehnično brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vožnjo ali veljavno listino o registraciji.
(7)
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(8)
Ne glede na prejšnji odstavek se voznik vozila, ki mu je veljavnost prometnega dovoljenja potekla, pa od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni, kaznuje z globo 100 eurov.
(9)
Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(10)
Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 1000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov, če od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni.
(11)
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom tega člena. Voznik vozila, registriranega v tujini, ki mu na vozilu manjka samo oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, se kaznuje z globo 100 eurov.
(12)
Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
27. člen
(predpisi ministrov)
1.
v skladu z določbami tega poglavja podrobneje predpiše postopek registracije vozila, postopek izdaje in veljavnost prometnega dovoljenja ter dovoljenja za preskusno vožnjo, vrste, vsebino in obliko registrskih in preskusnih tablic ter spremembo podatkov in odjavo vozil;
2.
predpiše registracijska območja iz 36. člena tega zakona in njihove oznake;
3.
predpiše obrazec prometnega dovoljenja in druge listine, ki se uporabljajo v postopku registracije vozila;
4.
določi ceno tiskovin in obrazcev v postopku registracije vozila ter ceno registrske in preskusne tablice, ki jo plača stranka, in
5.
podrobneje predpiše pogoje iz drugega odstavka 30. člena tega zakona, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo naloge registracijske organizacije, in pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izdajajo dovoljenja za preskusno vožnjo in preskusne tablice v skladu z 38. členom tega zakona.
(2)
Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za obrambo, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo.
(3)
Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic za vozila Policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
Drugi oddelek: Registracija vozil
28. člen
(obveznost registracije vozil)
(1)
Registracija vozila je vpis podatkov o registrski oznaki ter posameznih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih vozil.
(2)
V Republiki Sloveniji so registrirana vozila, katerih lastniki imajo v njej prebivališče ali sedež, vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih držav, predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ter tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih in drugih predstavništev v Republiki Sloveniji.
(3)
V Republiki Sloveniji so registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje v njej prijavljeno začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. Na pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji ali posameznika s prebivališčem v Republiki Sloveniji se registrirajo vozila, ki so v skladu s carinskimi predpisi začasno uvožena in se uporabljajo po pogodbi o lizingu ali po pogodbi o poslovnem sodelovanju, sklenjeni med podjetjem s sedežem v Republiki Sloveniji in podjetjem s sedežem v tujini, ali za sejme ali športna tekmovanja. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.
(4)
Registrirajo se tudi vozila, ki jih tujec po končanem prebivanju odpelje iz Republike Slovenije, vozila, kupljena v Republiki Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi državi, in vozila, ki bodo po končani predelavi ali dodelavi odpeljana iz Republike Slovenije. Prometno dovoljenje se v tem primeru izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v državo, v kateri bo registrirano, vendar največ za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.
(5)
Registrirajo se tudi vozila, ki so bila registrirana v Republiki Sloveniji, pa so bila ukradena in so jih tuji varnostni organi izsledili. Prometno dovoljenje se izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v Republiko Slovenijo, vendar največ za 30 dni. Vozila so registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.
(6)
Vlogi za registracijo vozila iz četrtega odstavka tega člena je treba za homologirana ali posamično odobrena vozila priložiti potrdilo o skladnosti, soglasje k registraciji vozila pa za vozila iz postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja.
29. člen
(vozilo v lasti več oseb)
(1)
Če je vozilo v lasti več oseb, se registrira na osebo, ki jo določijo solastniki.
(2)
Vozilo iz pogodbe o lizingu ali pogodbe o zakupu ali prodaje s pridržkom lastninske pravice se lahko registrira na uporabnika vozila, če lastnik vozila da pisno soglasje. V tem primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.