TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama strank zoper sodbo sodišča prve stopnje v prvih odstavkih II. in III. točke izreka ter v IV. točki izreka se delno, pritožbama strank zoper odločitev o stroških postopka pa v celoti ugodi in se izpodbijani del sodbe:

- spremeni tako, da se glasi:

„II/1. Zavrne se tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači za čas od 25. 9. 2018 do 18. 1. 2019, in sicer obračunano za vsak mesec kot razlika med bruto plačo, ki jo je tožnik prejel na delovnem mestu servisni tehnik ter bruto plačo za delovno mesto strokovni koordinator (povečano za dodatek za delovno dobo), in sicer:

1. za september 2018 - 196,01 EUR z zapadlostjo do 10. 10. 2018,

2. za oktober 2018 - 980,05 EUR z zapadlostjo do 10. 11. 2018,

3. za november 2018 - 980,05 EUR z zapadlostjo do 10. 12. 2018,

4. za december 2018 - 980,05 EUR z zapadlostjo do 10. 1. 2019,

5. za januar 2019 - 569,06 EUR z zapadlostjo do 10. 2. 2019,

ter izplačilo ustreznih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila.

III/1. Zavrne se tožbeni zahtevek za plačilo razlike nadomestila za neizrabljen letni dopust v višini 351,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.“;

- razveljavi v delu IV. točke izreka, ki se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 3.000,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, ter v V. in VI. točki izreka, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke zoper odločitev v prvih odstavkih II. in III. točke izreka ter pritožba tožeče stranke zoper odločitev v IV. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrneta in se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Utemeljeno tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da sodišče prve stopnje tožniku ne bi smelo priznati razlike v plači za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo za čas od 25. 9. 2018 dalje, ko mu je bilo pooblastilo za opravljanje dela operativnega vodje preklicano. Ker tožnik od tega dne dalje ni več imel podlage za opravljanje višje vrednotenega dela in dela operativnega vodje tudi dejansko ni več opravljal, mu je sodišče prve stopnje za ta čas neutemeljeno priznalo razliko med plačilom za to delo in plačilom, ki mu je pripadalo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.

Ni vsako dejstvo iz sklopa nepremoženjske škode takšno, da bi bilo za njegovo ugotovitev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjsko presojo, da glede na vrsto zatrjevane škode in na podlagi 8. člena ZDR-1 zahtevano odškodnino tožnik škode vsaj v določenem obsegu ne bi mogel dokazati brez izvedenca medicinske (konkretno psihiatrične) stroke.