Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS)

2871. Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS)

Razglašam Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. septembra 2015.

Št. 003-02-7/2015-4

Ljubljana, dne 1. oktobra 2015

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O AGRARNIH SKUPNOSTIH (ZAgrS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta zakon ureja namen in temeljna načela agrarne skupnosti, članstvo v agrarni skupnosti, njeno zastopanje in odgovornost za obveznosti agrarne skupnosti, finančno poslovanje agrarne skupnosti, temeljni akt, ime in registracijo agrarne skupnosti, organe agrarne skupnosti, poseben način upravljanja s premoženjem članov agrarne skupnosti, pridobivanje nepremičnin članov agrarne skupnosti, posebno ureditev dedovanja ter način prenehanja agrarne skupnosti.

2. člen

(agrarna skupnost)

(1)

Agrarna skupnost po tem zakonu je skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00, 87/11 in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu: ZPVAS) in je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena tega zakona.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je agrarna skupnost po tem zakonu tudi agrarna skupnost fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe ali statuta s skupnimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, ki ji ni bilo odvzeto premoženje z odločbo v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52/47), Zakonom o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/65 – prečiščeno besedilo) in drugimi predpisi, izdanimi po 15. maju 1945 ali odločba o odvzemu premoženja ni bila v celoti ali delno izvršena ali premoženje ni bilo v celoti odvzeto, ter je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena tega zakona.

(3)

Članica ali član agrarne skupnosti po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je vpisana v zemljiško knjigo kot solastnik ali skupni lastnik nepremičnega premoženja te agrarne skupnosti ali član, ki je določen v članskem imeniku agrarne skupnosti, če gre za agrarno skupnost iz prejšnjega odstavka, ki je v zemljiško knjigo vpisana kot nosilka lastninske pravice ali kot bivša agrarna skupnost (v nadaljnjem besedilu: član).

(4)

Agrarna skupnost ima davčno številko.

3. člen

(namen agrarne skupnosti)

Namen agrarne skupnosti je zagotavljanje upravljanja s premoženjem članov, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja.

4. člen

(domneva enakih deležev pri skupni lastnini)

(1)

Za namen tega zakona se domneva, da so deleži na premoženju članov, ki je v skupni lastnini članov, enaki, če ni s temeljnim aktom agrarne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: temeljni akt) določeno drugače.

(2)

Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o solastnini, če ni s tem zakonom določeno drugače.

4.a člen

(agrarna skupnost, nosilka lastninske pravice)

Za agrarno skupnost iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki je v zemljiško knjigo vpisana kot nosilka lastninske pravice, se uporabljajo pravila tega zakona, ki veljajo za agrarno skupnost, pri kateri so v zemljiško knjigo vpisane fizične ali pravne osebe kot skupni lastniki nepremičnega premoženja.

II. TEMELJNA NAČELA

5. člen

(načelo avtonomnosti)

Agrarna skupnost prosto ureja razmerja med člani v okviru omejitev in prepovedi, ki jih določajo predpisi.

6. člen

(načelo ohranitve premoženja)

Nepremičnina kot celota, ki je v lasti članov, se v pravnem prometu ne sme odtujiti ali razdeliti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

7. člen

(sposobnost biti stranka)

Agrarna skupnost ni pravna oseba, ima pa sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih, razen davčnih postopkih.

III. ČLANSTVO, ZASTOPANJE IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI AGRARNE SKUPNOSTI

8. člen

(splošno)

Član ima v zvezi s premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, pravice in dolžnosti, kot jih določata ta zakon in temeljni akt, in jih uresničuje neposredno ali posredno preko organov agrarne skupnosti.

9. člen

(zastopanje agrarne skupnosti)

(1)

Agrarno skupnost v sodnih, upravnih in drugih postopkih ter v razmerjih s tretjimi osebami zastopa predsednica ali predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik) agrarne skupnosti. Predsednik agrarne skupnosti zastopa člane v davčnih postopkih, povezanih z upravljanjem s premoženjem, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini, razen v poslih, ki se po davčnih predpisih obravnavajo kot posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

(2)

Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka mora predsednik agrarne skupnosti upoštevati omejitve, ki jih določajo organi agrarne skupnosti, temeljni akt in ta zakon.

(3)

Predsednik agrarne skupnosti sklepa pravne posle glede premoženja članov agrarne skupnosti, ki se upravlja v skladu s tem zakonom, s tretjimi osebami v imenu in za račun članov.

(4)

Šteje se, da je pravni posel sklenjen v imenu članov, če pravni posel vsebuje ime agrarne skupnosti.

(5)

Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi zastopnika občni zbor, če to zaradi navzkrižja interesov predlaga predsednik agrarne skupnosti ali najmanj petina članov glede na njihove deleže na premoženju.

10. člen

(odgovornost za obveznosti)

(1)

Član je odgovoren za obveznosti, ki so nastale v zvezi z delovanjem agrarne skupnosti, z vsem svojim premoženjem do višine vrednosti svojega deleža na premoženju, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je odgovoren za obveznosti z vsem svojim premoženjem tudi predsednik agrarne skupnosti, ki v svojo korist ali korist koga drugega zmanjša premoženje članov, čeprav je vedel ali bi moral vedeti, da agrarna skupnost ne bo sposobna poravnati obveznosti v razmerju do tretjih oseb, če v nasprotju z zakonom ravna s premoženjem članov ali če agrarno skupnost zlorabi za oškodovanje svojih ali njenih upnikov.

11. člen

(pristopni član)

(1)

Agrarna skupnost lahko v temeljnem aktu predvidi možnost imenovanja pristopnih članov in določi pogoje za njihovo imenovanje.

(2)

Pristopnega člana izvoli in razrešuje občni zbor.

(3)

Pristopni član lahko ima predkupno pravico pri prodaji solastniškega deleža člana v skladu z 42. členom tega zakona.

(4)

Pristopni član nima glasovalnih in drugih pravic ter obveznosti, ki izvirajo iz upravljanja in razpolaganja s premoženjem članov.

IV. FINANČNO POSLOVANJE AGRARNE SKUPNOSTI

12. člen

(prilivi in odlivi)

(1)

Vsi prilivi in odlivi iz kmetijske in gozdarske dejavnosti in tisti, ki so povezani z upravljanjem in razpolaganjem premičnega in nepremičnega premoženja, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, se vodijo na posebnem transakcijskem računu agrarne skupnosti.

(2)

Če sredstva na transakcijskem računu agrarne skupnosti ne zadoščajo za plačilo obveznosti v celoti, se poravnajo v skladu z 10. členom tega zakona.

(3)

Presežek prilivov nad odlivi, ki ga agrarna skupnost ustvari v posameznem letu, se lahko razdeli med člane v sorazmerju z njihovimi deleži na premoženju na podlagi sklepa občnega zbora.

(4)

Agrarna skupnost lahko v temeljnem aktu predvidi rezervni sklad, ki je namenjen vzdrževanju in ohranitvi premoženja. Na denarnih sredstvih rezervnega sklada pridobi član lastninsko pravico v sorazmerju s svojim deležem na nepremičnem premoženju.

V. TEMELJNI AKT IN IME AGRARNE SKUPNOSTI

13. člen

(temeljni akt)

(1)

Agrarna skupnost ima temeljni akt.

(2)

Temeljni akt določa:

1.

ime in sedež agrarne skupnosti;

2.

namen in cilj delovanja;

3.

naloge agrarne skupnosti;

4.

organe, volitve v organe in njihove pristojnosti;

5.

seznam zemljiških parcel;

6.

dogovor glede glasovalnih pravic na premoženju, ki je v skupni lastnini članov agrarne skupnosti;

7.

pravice in obveznosti članov;

8.

reševanje sporov med člani;

9.

način razpolaganja s presežkom prilivov nad odlivi;

10.

pogoje za imenovanje pristopnih članov;

11.

način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;

12.

pogoje in način prenehanja agrarne skupnosti;

13.

financiranje agrarne skupnosti in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem članov ter nad finančnim in materialnim poslovanjem agrarne skupnosti;

14.

način zagotavljanja javnosti dela agrarne skupnosti;

15.

druga vprašanja, pomembna za delovanje agrarne skupnosti.

14. člen

(ime)

(1)

Ime agrarne skupnosti je sestavljeno iz navedbe, da gre za agrarno skupnost, navedbe pretežnega kraja delovanja agrarne skupnosti in oznake »a. s.«.

(2)

Sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena.

(3)

Agrarna skupnost v pravnem prometu uporablja le svoje ime.

(4)

Ime agrarne skupnosti se mora razlikovati od imen drugih agrarnih skupnosti.

(5)

Agrarna skupnost, ki meni, da se ime druge agrarne skupnosti ne razlikuje od njenega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji agrarne skupnosti. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije agrarne skupnosti.

VI. REGISTRACIJA AGRARNE SKUPNOSTI

15. člen

(register agrarnih skupnosti)

(1)

Agrarna skupnost se vpiše v enotni register agrarnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: register).

(2)

Register se upravlja zaradi spremljanja stanja in javne objave podatkov o pravno pomembnih dejstvih o agrarnih skupnostih za potrebe varstva pravnega prometa ter izvajanje zakonsko določenih pristojnosti ali nalog sodišč, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter za izvajanje ukrepov kmetijske politike.

(3)

Upravljavec registra je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Podatke v register vpisujejo pristojni upravni organi iz 16. člena tega zakona.

(4)

V registru se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki:

1.

ime in sedež agrarne skupnosti;

2.

identifikacijska številka agrarne skupnosti;

3.

osebno ime, enotna matična številka občana ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča predsednika agrarne skupnosti in namestnika predsednika agrarne skupnosti;

4.

seznam zemljiških parcel (številka parcele in katastrska občina) z navedbo podatkov o lastnikih: osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in datum pridobitve deleža člana fizične osebe ali firma, matična številka, naslov sedeža in datum pridobitve deleža člana pravne osebe in podatek o idealnem deležu pri solastnini oziroma navedba, da gre za skupno lastnino;

5.

osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firma pristopnega člana in naslov sedeža;

6.

datum pravnomočnosti odločbe o vpisu, odločbe o spremembi podatkov ter odločbe o izbrisu iz registra;

7.

podatki o transakcijskem računu.

(5)

Podatke iz prejšnjega odstavka v register vpisujejo pristojne upravne enote na podlagi odločb iz drugega odstavka 16. člena, 17. in 18. člena tega zakona.

(6)

Podatki iz četrtega odstavka tega člena so javni, razen podatkov o enotni matični številki in podatkov o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča članov, ki so fizične osebe.

(7)

Zaradi obdelave podatkov v registru upravne enote in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, pridobivajo in obdelujejo osebne in druge podatke o lastninskih pravicah na posameznih parcelah iz zemljiške knjige ter o katastrskih občinah in parcelnih številkah iz zemljiškega katastra.

(8)

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, omogoči pridobivanje podatkov iz registra agrarnih skupnosti državnim organom in občinam, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.

16. člen

(postopek vpisa v register)

(1)

Predsednik agrarne skupnosti vloži predlog za vpis v register pri pristojni upravni enoti.

(2)

Za odločanje o vpisu v register je pristojna upravna enota, na območju katere je večji del nepremičnin, ki so v lasti članov.

(3)

Predlogu za vpis v register se priložijo:

1.

temeljni akt;

2.

zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil potrjen temeljni akt;

3.

ime in priimek, rojstni datum in naslovi stalnega ali začasnega prebivališča članov;

4.

podatki o zemljiških parcelah (če gre za solastnino, z navedenimi deleži članov);

5.

naslov sedeža agrarne skupnosti;

6.

podatki o predsedniku agrarne skupnosti (osebno ime, rojstni datum, enotna matična številka občana, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);

7.

podatki o namestniku predsednika agrarne skupnosti (osebno ime, rojstni datum, enotna matična številka občana, naslov stalnega ali začasnega prebivališča);

8.

zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil imenovan predsednik agrarne skupnosti oziroma namestnik predsednika agrarne skupnosti.

(4)

O pritožbah zoper upravni akt iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

(5)

V zemljiško knjigo se vpiše zaznamba dejstva, da za upravljanje z nepremičnino velja poseben pravni režim. Zaznamba se vpiše na podlagi obvestila upravne enote, ki mu je priložena pravnomočna odločba o vpisu v register.

17. člen

(sprememba podatkov v registru)

(1)

Predsednik agrarne skupnosti pristojni upravni enoti sporoča spremembe podatkov, ki se vodijo v registru, najpozneje v petnajstih dneh od nastale spremembe.

(2)

Vlogi iz prejšnjega odstavka predsednik agrarne skupnosti priloži zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, vlogi priloži izvod besedila sprememb temeljnega akta ter prečiščeno besedilo temeljnega akta.

(3)

Za odločanje o vpisu sprememb podatkov v register se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.

18. člen

(izbris iz registra)

Pristojna upravna enota izda odločbo o izbrisu agrarne skupnosti iz registra v primerih prenehanja agrarne skupnosti iz 54. in 55. člena tega zakona na podlagi pisnega obvestila predsednika agrarne skupnosti, h kateremu mora biti priložen zapisnik občnega zbora, na katerem je bil sprejet sklep o preoblikovanju agrarne skupnosti v pravno osebo ali pravnomočna sodna odločba o delitvi premoženja članov agrarne skupnosti. Sodišče odloča o izbrisu zaznambe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila in odločbe o izbrisu, ki ju pošlje upravna enota.

VII. ORGANI AGRARNE SKUPNOSTI

19. člen

(organi)

(1)

Organi agrarne skupnosti so:

-

občni zbor,

-

predsednik in namestnik predsednika,

-

upravni odbor in

-

nadzorni odbor.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ima agrarna skupnost, ki ima 25 članov ali manj, samo občni zbor, predsednika in namestnika predsednika. V tem primeru naloge upravnega in nadzornega odbora opravlja občni zbor.

1. Občni zbor

20. člen

(pristojnosti)

(1)

Občni zbor je najvišji organ agrarne skupnosti, ki ga sestavljajo vsi člani.

Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS)

Časovnica