Nalaganje dokumenta...
Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 24-1079/2002, stran 1910 DATUM OBJAVE: 21.3.2002
RS 24-1079/2002
1079. Sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic
Na podlagi 67. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in 59/01) in 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic
o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic
I. UVOD
1. Vsebina in namen sklepa
Ta sklep podrobneje določa sestavine, omejitve in odbitne postavke pri izračunu kapitala banke oziroma hranilnice (v nadaljevanju: banke), stopnje za tehtanje kreditnega tveganja, konverzijske faktorje v izračunu tveganju prilagojene aktive, način izračuna drugih tveganjem prilagojenih postavk ter izračun kapitalskega količnika kot razmerja med kapitalom in vsoto tveganju prilagojene aktive, povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.
Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter glede na tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.
II. OPREDELITEV KAPITALA (SESTAVINE, OMEJITVE IN ODBITNE POSTAVKE)
2. Izračun kapitala banke
2.
1. Bistveni sestavini kapitala banke sta osnovni kapital in rezerve banke, ki tvorita kapital 1. reda ali temeljni kapital (v nadaljevanju: temeljni kapital). V izračun kapitala banka pod pogoji in v okviru omejitev iz tega sklepa lahko šteje tudi druge sestavine, to je kapital 2. reda ali dodatni kapital I (v nadaljevanju: dodatni kapital I), banka, ki je zavezana k izpolnjevanju kapitalskih zahtev za tržna tveganja, pa še kapital 3. reda ali dodatni kapital II ( v nadaljevanju: dodatni kapital II). Po tem sklepu se kapital banke izračuna kot seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala I iz 4.1. točke, zmanjšan za odbitne postavke iz 5. točke tega sklepa. Banka, ki je zavezana k izpolnjevanju kapitalskih zahtev za tržna tveganja, k temu seštevku lahko doda še znesek uporabljenega ustreznega dodatnega kapitala II. iz 4.2 točke tega sklepa.
2.
2. Temeljni kapital banke mora predstavljati vsaj polovico (50%) vsega kapitala banke, zato se pri izračunu kapitala banke dodatni kapital I in II upoštevata le do višine temeljnega kapitala.
Posamezne sestavine dodatnega kapitala I, ki so opredeljene v 6.3. točki tega sklepa (podrejeni dolg), in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz točke 1) in 3) v 4.1. točki tega sklepa, skupaj ne smejo pri izračunu kapitala presegati 50% temeljnega kapitala iz 3. točke tega sklepa.
Dodatni kapital II ne sme presegati 250% prostega temeljnega kapitala, ki ni bil porabljen za pokrivanje kreditnega ter valutnega tveganja in je zato na voljo za pokrivanje tržnih tveganj (v nadaljevanju: ustrezni dodatni kapital II).
Ker mora biti del kapitalskih zahtev za tržna tveganja pokrit s temeljnim kapitalom, banka glede na ugotovljeno velikost omenjenih kapitalskih zahtev izračuna znesek dodatnega kapitala II, ki ga lahko porabi za pokritje teh kapitalskih zahtev (v nadaljevanju: uporabljeni ustrezni dodatni kapital II). Uporabljeni ustrezni dodatni kapital II je tisti del ustreznega dodatnega kapitala II, ki ne presega 71,4% vsote kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izračunanih v skladu s 23., 24., 26., 27., 28., 30., 32., 34. in/ali 39. točko sklepa.
3. Temeljni kapital
3.
1. Temeljni kapital banke sestavljajo: 1) vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen na podlagi kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv; Upošteva se:
-
vpisane navadne delnice in nekumulativne prednostne delnice, po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter
-
kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz prejšnje alinee;
2) rezerve iz dobička;
Rezerve iz dobička, ki jih je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam, se upoštevajo samo ob pogoju, da statut banke to možnost izključuje.
3) preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let, ki je potrjen na skupščini banke, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.
4) dobiček tekočega poslovnega leta po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, v delu, za katerega se na podlagi odločitev pristojnih organov banke utemeljeno predvideva razporeditev v rezerve, ki jih ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam, in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor.
V izračunu kapitala se upošteva 50% zneska dobička iz prejšnjega odstavka te točke, razen po stanju na zadnji dan poslovnega leta, ko se ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka lahko upošteva v višjem odstotku.
Od zneska tekočega dobička, ki ga je v skladu s prvim in drugim odstavkom te točke mogoče upoštevati pri izračunu kapitala, se odšteje morebitni znesek potrebnih predpisanih posebnih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
Pod pogoji iz prvega odstavka te točke se v izračun kapitala v obdobju do sklepanja na skupščini šteje tudi prehodno nerazdeljeni čisti dobiček prejšnjega poslovnega leta.
5) rezervacije za splošna bančna tveganja, ki jih banka oblikuje v skladu s prvim in drugim odstavkom 75. člena zakona o bančništvu (v nadaljevanju: zakon);
6) druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) do 3) te točke.
V druge postavke se vključuje splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki se nanaša na prej navedene postavke.
3.
2. Seštevek postavk iz točke 3.1. se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:
1) lastne delnice, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala;
Upošteva se znesek lastnih delnic in znesek z lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD).
Kot lastne delnice se za namen tega sklepa štejejo tudi globalna potrdila o lastništvu delnic.
Vse lastne delnice, tako tiste pri banki, kot posredno pridobljene in pridobljene v zastavo, se za namen tega sklepa upoštevajo na podlagi vrednotenja po enakih principih.
2) neopredmetena dolgoročna sredstva banke;
3) preneseno čisto izgubo prejšnjih let in izgubo tekočega leta;
Znesku izgube tekočega leta se prišteje tudi morebitni znesek potrebnih predpisanih posebnih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
4) druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) do 3) te točke;.
Pod druge postavke se upoštevajo prevrednotovalni popravki zgoraj navedenih postavk.
Odšteje se tudi kumulativni znesek revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb, ki je nastal zaradi načina revalorizacije v letih 1994-2001 in je zaradi takrat veljavnega načina revalorizacije povečeval revalorizacijski izid ter je zaradi tega vsebovan v gornjih postavkah.
4. Dodatni kapital I in II
4.
1. Dodatni kapital I sestavljajo: 1) znesek osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi kumulativnih prednostnih delnic, in kapitalskih rezerv, povezanih s temi delnicami; Upošteva se:
-
vpisane kumulativne prednostne delnice po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter
-
kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz prejšnje alinee.
Kumulativne prednostne delnice s fiksno dividendo se v izračunu kapitala izkazujejo posebej.
Postavke točke 4.1 se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala zmanjšajo za lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala, pri čemer se upoštevajo enaka pravila kot so navedena pod 1) v točki 3.2. tega sklepa.
2) podrejeni dolžniški instrumenti;
To so hibridni instrumenti z nedoločenim rokom zapadlosti in podrejeni dolg z najmanj petletnim pogodbenim rokom zapadlosti, ki so natančneje določeni v 6.2. in 6.3. točki tega sklepa.
3) druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) in 2) te točke;
Pri izračunu se upošteva splošni prevrednotovalni popravek kapitala, povezan s sestavinami dodatnega kapitala I iz postavke pod 1) te točke in 45% zneska posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala v zvezi z osnovnimi sredstvi in kapitalskimi naložbami.
Banka, pri kateri je bila opravljena cenitev osnovnih sredstev s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, vključi v izračun dodatnega kapitala I kumulativni znesek revalorizacijskih prihodkov, obračunanih v letih 1994-2001 iz tega naslova do višine, potrjene s cenitvijo. Revalorizacijske prihodke iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev, ki so obračunani za obdobje po datumu opravljene cenitve, je dovoljeno vključiti v izračun dodatnega kapitala le v višini 45% njihove vrednosti.
4.
2. Dodatni kapital II sestavlja podrejeni dolg z najmanj dveletnim pogodbenim rokom zapadlosti, katerega lastnosti so natančneje določene v 6.4. točki sklepa.
5. Odbitne postavke pri izračunu kapitala
5.
1. Pri izračunu kapitala se seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala I in II iz 4. točke tega sklepa zmanjša za naslednje odbitne postavke: 1) naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je banka udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala. Pri tem se za namen ugotavljanja udeležbe upoštevajo v celoti vse neposredne in posredne naložbe banke v kapital drugih bank in finančnih organizacij. Če te presegajo 10% kapitala druge bančne ali finančne institucije, se v izračunu kapitala odštevajo samo neposredne naložbe banke v kapital in podrejeni dolg. 2) naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe navedene pod 1) te točke, v obsegu, ki presega 10% kapitala banke izračunanega pred odštetjem postavke pod 1) in 2) te točke. Pri tem se upoštevajo naložbe banke v kapital bank in drugih finančnih organizacij, ki posamično ne presegajo 10% kapitala drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, torej tistih, ki niso zajete pod 1) te točke. Skupni seštevek teh naložb se primerja s kapitalom banke. Del seštevka, ki presega višino 10% kapitala banke pred odštetjem postavke pod 1), je odbitna postavka pod 2) te točke. Delnice drugih bank oziroma finančnih organizacij iz prvega odstavka pod 2) te točke, ki jih banka pridobi z namenom trgovanja, se ne štejejo kot naložbe v kapital pod 2) te točke. Naložbe banke v delnice borze in klirinško depotne družbe se ne štejejo med odbitno postavko pod 2), ker so v skladu z določili zakona zajete pod 3) te točke. 3) nelikvidna sredstva, ki so navedena v drugem odstavku 66. člena zakona, razen tistih naložb banke v delnice borze, klirinško depotne družbe, ki so že odbitna postavka pod 1) te točke.
5.
2. Ne glede na določila 5.1. točke (1), 2) in 3)) se kapitalske naložbe, ki jih je banka pridobila začasno namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe, prva tri leta po pridobitvi ne štejejo med odbitne postavke po 5. točki sklepa.
6. Podrejeni dolžniški instrumenti (hibridni instrumenti in podrejeni dolg)
6.
1. Skupne lastnosti V izračun kapitala se lahko vključijo tudi druge sestavine, to so podrejeni dolžniški instrumenti, ki morajo ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje izpolnjevati v tej točki navedene splošne pogoje in posebne lastnosti oziroma značilnosti, ki se zahtevajo posebej za hibridne instrumente in posebej za podrejeni dolg. V izračun kapitala se šteje le vplačani znesek podrejenih dolžniških instrumentov. Za hibridne instrumente in podrejeni dolg veljajo določbe o podrejenosti, ki morajo zagotavljati, da v likvidaciji ali v stečaju od banke noben podrejeni upnik ne prejme ali obdrži kakršnegakoli zneska iz naslova hibridnega instrumenta ali podrejenega dolga, vse dokler niso izplačani oziroma ni zagotovljeno plačilo vsem ostalim upnikom. Vsak pravni posel oziroma vsak akt, ki kakorkoli ureja odnose med upnikom oziroma vlagateljem in banko mora imeti izrecno navedene pogoje, ki zagotavljajo, da so terjatve upnikov iz teh pogodb (podrejeni upniki) v celoti podrejene v odnosu do drugih upnikov in lastnosti posameznih instrumentov, kot so navedene v tem poglavju.
6.
2. Hibridni instrumenti
Hibridni instrumenti se zaradi svojih specifičnih lastnosti zaščite, ki jo nudijo vlagateljem, ker imajo lastnosti tako kapitala kot običajnega dolga, uvrščajo najbliže delniškemu kapitalu.
Sem štejejo vrednostni papirji, ki nimajo določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje, lastnosti oziroma značilnosti:
1) so z nedoločenim rokom zapadlosti;
2) niso zavarovani, so vplačani in glede izplačila ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni vsem ostalim dolžniškim instrumentom; to je čistim dolžniškim instrumentom (obveznostim do navadnih upnikov) in podrejenemu dolgu iz 6.3. in 6.4. točke tega sklepa;
3) so na voljo banki, oziroma ima le-ta z njimi pravico prosto razpolagati v primeru kritja izgube v času rednega poslovanja, kakor tudi ob stečaju oziroma likvidaciji;
4) se posebej izkazujejo v knjigovodskih evidencah, njihova višina je potrjena s strani uprave banke in so predhodno predloženi v pregled Banki Slovenije;
5) ne morejo biti vnovčeni na prinosnikovo zahtevo in tudi ne brez predhodnega soglasja Banke Slovenije;
Banka Slovenije ne bo izdala soglasja za izplačilo prej kot 5 let in en dan po vpisu in če nima dokazila ali potrditve, da bo banka tudi po tem izplačilu dosegala potrebno višino kapitala in kapitalske ustreznosti;
6) banka mora imeti možnost, da zadrži izplačilo obresti ali dividend iz naslova teh instrumentov, vendar le v primeru, da banka v tem obdobju ni izkazala dobička in/ali izplačala dividend;
7) Banka Slovenije lahko zahteva tudi spremembo teh instrumentov v navadne ali nekumulativne prednostne delnice, če je ogrožena solventnost banke in če lastniki banke ne zagotovijo vplačila dodatnega kapitala.
6.
3. Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I
Podrejeni dolg šteje med sestavine dodatnega kapitala zaradi svojih specifičnih lastnosti z vnaprej znanim rokom zapadlosti in sposobnosti pokrivanja izgub v primeru stečaja ali likvidacije banke.
Za vključitev v dodatni kapital I mora podrejeni dolg izpolnjevati naslednje pogoje oziroma kriterije:
1) upošteva se samo polno plačane zneske, ki niso zavarovani;
2) iz pravnega akta oziroma posla mora biti razvidno, da so ti instrumenti ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni čistim dolžniškim instrumentom in niso izplačani prej, dokler niso izplačane vse (nepodrejene) obveznosti do navadnih upnikov;
3) je razpoložljiv za kritje izgube banke šele ob stečaju oziroma likvidaciji in ni na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke;
4) pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj 5 let in en dan;
Če rok zapadlosti ni določen, je dolg lahko izplačan le v primeru, da je podano 5-letno predhodno obvestilo Banki Slovenije, ali v primeru predhodno pridobljenega soglasja Banke Slovenije. Banka Slovenije lahko da soglasje, če je zahteva dana na iniciativo izdajatelja in če ni ogrožena solventnost banke ali spoštovanje drugih zahtev in omejitev;
5) sporazum oziroma pogodba ne sme vsebovati določila, s katerim bi bil v kakršnihkoli posebnih okoliščinah, razen v primeru likvidacije in stečaja, dolg izplačljiv s strani banke pred pogodbeno določenim datumom.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko daje pogodba izdajatelju podrejenega dolga možnost predčasnega izplačila dolga (nakupna opcija), ki ob neuresničitvi (neizvršitvi nakupne opcije) pripelje do pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up klavzula). Predčasno izplačilo dolga (izvršitev nakupne opcije) ne more biti uresničeno prej kot v petih letih od sklenitve pogodbe in je možno le ob pridobitvi predhodnega soglasja Banke Slovenije;
6) obseg vključevanja v kapital se postopoma znižuje z 20% kumulativnim diskontom za zadnjih pet let, ki preostajajo do njihovega dospetja.
Pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je več kot pet let pred dnevom prvega ali celotnega izplačila dolžniškega instrumenta, se upošteva celotni znesek vplačanega dolžniškega instrumenta. Pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, pa se za ta del zneska upošteva 20% diskont, v primeru manj kot štiri leta in več kot 3 leta se upošteva 40% diskont. Če pa preostaja do datuma izplačila eno leto ali manj kot eno leto, pa se upošteva 100% diskont, torej ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.
Pri instrumentih iz drugega odstavka pete alinee te točke, ki vključujejo možnost predčasnega izplačila dolga in porasta obrestne mere ob neuresničitvi možnosti predčasnega izplačila, je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital I odvisen od višine pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up). Če porast obrestne mere ne presega 1,50-odstotne točke, se 20% kumulativni diskont uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbenega dospetja. V primeru, ko je v pogodbi predvideni porast obrestne mere večji od 1,50-odstotne točke, je potrebno 20% kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma možnega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve call-opcije.
6.
4. Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital II
Za vključitev v dodatni kapital II mora podrejeni dolg izpolnjevati naslednje pogoje oziroma kriterije:
1) upošteva se samo polno plačane zneske;
2) pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj 2 leti in en dan;
3) sporazum oziroma pogodba ne sme vsebovati določila, s katerim bi bil v kakršnihkoli posebnih okoliščinah, razen v primeru likvidacije in stečaja, dolg izplačljiv s strani banke pred pogodbeno določenim datumom, če izplačila ne odobri Banka Slovenije;
4) niti glavnica niti obresti iz naslova teh instrumentov ne morejo biti izplačane, če bi tovrstno izplačilo povzročilo zmanjšanje kapitala banke pod višino njenih predpisanih kapitalskih zahtev.
Banka mora nemudoma obvestiti Banko Slovenije o vseh izplačilih iz naslova podrejenih dolžniških instrumentov iz te točke, če kapital banke pade pod 120% njenih kapitalskih zahtev.
III. BANČNE POSTAVKE IN POSTAVKE TRGOVANJA
7. Razmejevanje postavk trgovanja od drugih postavk
7.
1. Banka mora za namen ugotavljanja kapitalskih zahtev za kreditno, valutno in tržna tveganja razmejiti postavke trgovanja od bančnih postavk glede na njihovo naravo in namen pridobitve oziroma posedovanja.
7.
2. Postavke trgovanja po tem sklepu vključujejo pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki jih ima banka za namen trgovanja ali za varovanje pred tveganji (hedge) drugih postavk trgovanja.
7.
2.1. Finančni instrumenti po tem sklepu so:
1.
(a) Prenosljivi vrednostni papirji.
(b) Kuponi investicijskih skladov.
2.
Instrumenti denarnega trga.
3.
Finančne terminske pogodbe in terminski posli.
4.
Dogovori o terminski obrestni meri.
5.
Zamenjave.
6.
Opcije.
7.
Drugi finančni instrumenti.
7.
2.2. Pozicije za namen trgovanja so pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki jih ima banka zaradi kratkoročne prodaje oziroma ki jih je banka pridobila z namenom ustvarjanja zaslužka med prodajno in nakupno ceno iz naslova dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih cenovnih gibanj na trgu.
Namen pridobitve finančnega instrumenta oziroma blaga ali sklenitve pogodbe v zvezi s finančnim instrumentom oziroma blagom mora biti znan pred njegovo dejansko pridobitvijo ali sklenitvijo pogodbe.
7.
2.3. Za namen tega sklepa postavke trgovanja vključujejo tudi:
1.
izpostavljenosti banke, ki izhajajo iz opravljanja storitev priprave in izvedbe prodaje vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa (underwriting);
2.
izpostavljenosti banke, ki izvirajo iz neporavnanih terjatev iz poslov trgovanja, brezplačnih izročitev in OTC izvedenih finančnih instrumentov;
3.
izpostavljenosti banke iz sklenjenih pogodb o prodaji in povratnem odkupu ter o posoji tistih vrednostnih papirjev, ki so vključeni v postavke trgovanja in blaga;
4.
izpostavljenosti banke iz sklenjenih pogodb o odkupu in povratni prodaji ter o izposoji vrednostnih papirjev, ki so vključeni v postavke trgovanja in blaga, ki ustrezajo pogojem (i), (ii), (iii) in (v) ali pogojema (iv) in (v), kot sledi:
(i) dnevno prevrednotenje izpostavljenosti glede na tekoče tržne cene;
(ii) vrednost zavarovanja se prilagaja večjim spremembam vrednosti vrednostnih papirjev ali blaga, na katere se nanašajo omenjene pogodbe;
(iii) pogodba zagotavlja avtomatično in takojšnje pobotanje terjatev banke s terjatvami nasprotne stranke v primeru stečaja slednje;
(iv) nasprotna stranka je domača banka, prvovrstna banka države članice, prvovrstna tuja banka, borza ali klirinška družba;
(v) dejanska pogodbena volja strank mora biti v skladu z zapisom pogodbe; navidezne pogodbe, ki med strankama prikrivajo kakšen drug posel, se izključijo;
5.
druge izpostavljenosti banke, ki izvirajo iz provizij, obresti, dividend in kritij iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranem trgu (borzi) in ki so neposredno povezane s postavkami trgovanja.
Pogodba o prodaji in povratnem odkupu je pogodba, s katero banka proda vrednostne papirje ali blago z obveznostjo odkupa teh ali enakovrednih vrednostnih papirjev ali blaga po dogovorjeni ceni na dan, določen (ali v prihodnosti določen) s strani banke. Banka ne sme istočasno prodati ali zastaviti vrednostnih papirjev ali blaga, ki so predmet pogodbe, več kot eni stranki.
Pogodba o odkupu in povratni prodaji je pogodba, s katero banka kupi vrednostne papirje ali blago z obveznostjo odprodaje teh ali enakovrednih vrednostnih papirjev ali blaga po dogovorjeni ceni na dan, določen (ali v prihodnosti določen) s strani prodajalca vrednostnih papirjev ali blaga.
Pri posoji vrednostnih papirjev ali blaga gre za transakcije, kjer banka posodi vrednostne papirje ali blago ob pridobitvi ustreznega zavarovanja, in kjer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje ali blago na dogovorjeni dan v prihodnosti ali na zahtevo banke.
Pri izposoji vrednostnih papirjev ali blaga gre za transakcije, pri katerih si banka izposodi vrednostne papirje ali blago ob izročitvi ustreznega zavarovanja in kjer se banka zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje ali blago na dogovorjeni dan v prihodnosti ali na zahtevo posojevalca.
7.
3. Pozicije in izpostavljenosti, ki niso uvrščene med postavke trgovanja, se štejejo kot bančne postavke.
7.
4. Banka razmejuje postavke trgovanja od bančnih postavk na podlagi objektivnih kriterijev, ki jih mora dosledno uporabljati. Pri odločanju o tem, ali določena postavka sodi med postavke trgovanja ali bančne postavke, ni pomembno, kdo je nasprotna stranka v poslu.
Banka mora sprejeti ustrezno pisno politiko, ki določa osnovo za vključitev posamezne postavke med postavke trgovanja ali bančne postavke.
Banka mora zagotoviti dokumentacijo o razlogih vključitve posamezne postavke med postavke trgovanja ali bančne postavke.
7.
5. Za namen izračuna kapitalskih zahtev za tržna tveganja se pozicije v finančnih instrumentih in blagu vrednotijo dnevno po tekočih tržnih cenah (marking to market). Če tekoče tržne cene ne obstajajo, lahko banka uporablja alternativne metode vrednotenja, uporabo katerih mora predhodno odobriti Banka Slovenije.
IV. KAPITALSKE ZAHTEVE IN KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI BANKE
8. Minimalni kapital in tveganja banke
Kapital vsake banke mora vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in druga tveganja ter kapitalskih zahtev za prekoračena stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij.
Kot druga tveganja se po tem sklepu štejejo tržna tveganja in valutna tveganja.
Tržna tveganja vključujejo:
1) pozicijsko tveganje (posebno in splošno tveganje spremembe cen finančnih instrumentov)
-
pozicijsko tveganje v zvezi z dolžniškimi finančnimi instrumenti,
-
pozicijsko tveganje v zvezi z lastniškimi finančnimi instrumenti,
2) tveganje neizpolnitve nasprotne stranke,
3) tveganje spremembe cen blaga,
4) tveganje preseganja velikih izpostavljenosti na podlagi trgovanja.
9. Kapitalske zahteve za kreditno, valutno in tržna tveganja
9.
1. Banka mora izračunavati in izpolnjevati kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova bančnih postavk, za valutno tveganje in tveganje spremembe cen blaga iz naslova bančnih postavk in postavk trgovanja ter za ostala tržna tveganja iz naslova postavk trgovanja.
9.
2. Banki, katere skupna neto pozicija v tuji valuti ne dosega 2% kapitala, ni potrebno zagotavljati posebej kapitala za valutno tveganje.
9.
3. Banki ni potrebno izračunavati in izpolnjevati kapitalskih zahtev za tržna tveganja, kadar sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
a. posli trgovanja banke ne presegajo običajno 5% in nikoli 6% njenega celotnega poslovanja;
b. skupna pozicija iz postavk trgovanja banke ne presega običajno tolarske protivrednosti EUR 15 mio in nikoli tolarske protivrednosti EUR 20 mio;
Pri izračunu deleža, ki ga posli trgovanja predstavljajo v celotnem poslovanju banke, celotno poslovanje pomeni vsoto bilančnega in tveganega zunajbilančnega poslovanja. Tvegano zunajbilančno poslovanje za ta namen predstavlja vsoto razvrščenih tveganih zunajbilančnih postavk, kot so opredeljene v veljavnem sklepu o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, brez izvedenih finančnih instrumentov oziroma njihove kreditne nadomestitvene vrednosti, ki se v izračun zajemajo v skladu z naslednjim odstavkom.
Dolžniški in lastniški vrednostni papirji se za namen izračuna iz prvega odstavka zajemajo po njihovih tržnih vrednostih, izvedeni finančni instrumenti pa glede na nominalne ali tržne vrednosti njihovih osnovnih instrumentov. Dolge in kratke pozicije se seštevajo ne glede na njihov predznak.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko banka, ki ji še ni bilo potrebno izračunavati kapitalskih zahtev za tržna tveganja, za namen izračuna iz prvega odstavka zajema dolžniške in lastniške vrednostne papirje po njihovih knjigovodskih vrednostih.
Za preračun vrednosti poslov trgovanja oziroma skupne pozicije iz točke 9.3. v tolarje se upošteva srednji tečaj Banke Slovenije ali tržni devizni tečaj.
9.
4. Ne glede na točko 9.3. lahko Banka Slovenije oprosti banko, ki ne izpolnjuje pogojev iz točke 9.3., izračunavanja in izpolnjevanja kapitalskih zahtev za tržna tveganja, če posli trgovanja niso pomembni z vidika celotnega poslovanja banke.
Ne glede na točko 9.3. lahko Banka Slovenije zahteva od banke, ki izpolnjuje pogoje iz točke 9.3., izračunavanje in izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, če so posli trgovanja pomembni z vidika celotnega poslovanja banke.
9.
5. Zaradi presoje, ali posli trgovanja banke običajno ne presegajo pragov iz 9.3. točke, mora banka, ki več kot trikrat v mesecu preseže spodnji prag iz 9.3. točke (5% ali EUR 15 mio), vendar ne dosega zgornjega praga iz 9.3. točke (6% ali EUR 20 mio), Banki Slovenije v treh delovnih dneh po koncu meseca posredovati poročilo, ki vsebuje prikaz dnevnih in povprečne mesečne vrednosti poslov trgovanja v absolutnem znesku in kot delež v celotnem poslovanju. Banka poročilu priloži svojo utemeljitev preseganj/a spodnjega praga iz točke 9.3. točke sklepa.
Banka Slovenije po preučitvi podatkov in utemeljitve, prejete s strani banke, v najkrajšem možnem času sporoči banki, ali je dolžna izračunavati in izpolnjevati kapitalske zahteve za tržna tveganja in kdaj mora Banki Slovenije poslati prvo poročilo o izračunanih kapitalskih zahtevah za tržna tveganja.
9.
6. Banka, ki preseže zgornji prag iz 9.3. točke (6% ali EUR 20 mio), mora o preseganju ter o razlogih zanj nemudoma oziroma najkasneje naslednji delovni dan obvestiti Banko Slovenije. Banka Slovenije določi datum, od katerega mora banka izračunavati in izpolnjevati kapitalsko zahtevo za tržna tveganja, razen v primeru, ko Banka Slovenije na podlagi utemeljitve s strani banke oceni, da je razlog za preseganje izjemne narave.
9.
7. Banka, ki je v skladu z 9.3., 9.4., 9.5. ali 9.6. točko oproščena izpolnjevanja kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno in valutno tveganje za vse postavke, tako bančne postavke, kot postavke trgovanja.
9.
8. Banka mora dnevno spremljati obseg poslov trgovanja in poslov, zajetih v izračun skupne neto pozicije v tuji valuti, ter voditi ustrezne evidence zaradi ugotavljanja obveznosti na podlagi 9. točke sklepa.
10. Količnik kapitalske ustreznosti
10.
1. Količnik kapitalske ustreznosti banke je razmerje med kapitalom iz drugega odstavka te točke in vsoto tveganju prilagojene aktive iz 11. točke tega sklepa ter drugim tveganjem prilagojenih postavk iz tretjega odstavka te točke. Kapital je enak seštevku temeljnega, dodatnega I in uporabljenega ustreznega dodatnega kapitala II, zmanjšan za odbitne postavke iz 5. točke sklepa in prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij po 72. členu zakona. Drugim tveganjem prilagojene postavke so enake seštevku kapitalskih zahtev za valutno tveganje iz 18. točke in tržna tveganja iz 23., 24., 26., 27., 28., 30., 32. in 34. točke oziroma 39. točke tega sklepa, pomnoženem z 12,5 (recipročna vrednost od 8%).
10.
2. V primeru, ko Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se izračun iz prejšnje točke ustrezno prilagodi.
V. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA KREDITNO TVEGANJE
11. Tveganju prilagojena aktiva
11.
1. Banka mora za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje ugotoviti višino tveganju prilagojene aktive, ki je seštevek posameznih bančnih postavk, tehtanih s stopnjo kreditnega tveganja iz 12. točke tega sklepa. Po tem sklepu se kot bančne postavke štejejo neto knjigovodske vrednosti aktivnih bilančnih postavk in kreditne nadomestitvene vrednosti za neto vrednost zunajbilančnih postavk in postavk izvedenih finančnih instrumentov, ki jih ni mogoče uvrstiti med postavke trgovanja v skladu s 7.3. točko tega sklepa.
11.
2. Če banki v skladu z 9.3., 9.4., 9.5. ali 9.6. točko ni potrebno izračunavati kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izračuna kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje tudi za postavke trgovanja z uporabo ustreznih stopenj kreditnega tveganja iz 12. točke, konverzijskih faktorjev iz 13. točke, če gre za zunajbilančne postavke ter metod za preračun v kreditno nadomestitveno vrednost iz 14. točke, če gre za postavke izvedenih finančnih instrumentov.
11.
3. Neto knjigovodska vrednost po tem sklepu pomeni, da je knjigovodska vrednost bilančne postavke zmanjšana za znesek oblikovanih posebnih rezervacij, za znesek amortizacije pri postavkah osnovnih sredstev, diskonta ali tudi za znesek izključenih prihodkov posamezne postavke.
Neto vrednost zunajbilančnih postavk pomeni znižano knjigovodsko vrednost za znesek oblikovanih posebnih rezervacij za zunajbilančne postavke.
Kreditna nadomestitvena vrednost klasičnih zunajbilančnih postavk se izračuna tako, da se neto vrednost zunajbilančnih postavk pomnoži z ustreznim konverzijskim faktorjem iz 13. točke tega sklepa.
Kreditna nadomestitvena vrednost za postavke izvedenih finančnih instrumentov se izračuna po eni od metod iz 14. točke tega sklepa.
12. Stopnje za tehtanje kreditnega tveganja bančnih postavk
Za izračun tveganju prilagojene aktive se posamezne bančne postavke tehtajo z odstotki, ki izražajo stopnjo kreditnega tveganja kot sledi:
Stopnja kreditnega tveganja 0%
1) bankovci, kovanci v domači in tuji valuti in plemenite kovine;
2) terjatve do Banke Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije;
3) terjatve do Republike Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji ali nepreklicno brezpogojno garancijo Republike Slovenije na prvi poziv;
4) terjatve do centralnih bank in vlad držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD in terjatve pokrite z nepreklicno, brezpogojno garancijo na prvi poziv ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev;
5) terjatve do Evropskih skupnosti ali terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj so Evropske skupnosti;
6) terjatve zavarovane z bančnimi vlogami ali s potrdili o vlogah ali drugimi podobnimi instrumenti, ki jih je izdala in so v posesti pri banki kreditodajalki;
Štejejo le terjatve ali del terjatve, ki je v celoti pokrit z bančno vlogo, katere rok dospelosti je enak ali daljši od dospelosti terjatve. Uporaba bančne vloge za zavarovanje terjatve mora biti določena v temeljnem kreditnem poslu in v pravnem poslu o bančni vlogi;
7) vse postavke v aktivi bilance stanja banke (razen morebitni negativni saldo razreda 6 med letom), ki v skladu z določili tega sklepa o izračunu kapitala zmanjšujejo kapital (odbitne postavke) in znesek udeležb v kapitalu nefinančnih organizacij v delu, ki je v celoti pokrit s kapitalom.
Stopnja kreditnega tveganja 20%
1) terjatve, zavarovane z drugimi jamstvi Republike Slovenije;
2) terjatve do Evropske Investicijske banke in terjatve, zavarovane z nepreklicno, brezpogojno garancijo ali vrednostnimi papirji te banke;
3) terjatve do multilateralnih razvojnih bank iz priloge 2 tega sklepa in terjatve zavarovane z nepreklicnimi, brezpogojnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev;
4) terjatve do domačih bank ali terjatve zavarovane z jamstvi oziroma bančnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh bank, razen naložb v kapital in drugih naložb z lastnostjo kapitala.
Kot domače banke se štejejo banke in hranilnice, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev;
5) terjatve do prvovrstnih bank držav članic ali prvovrstnih tujih bank in terjatve zavarovane z jamstvi ali vrednostnimi papirji teh bank; razen naložb v delnice in drugih naložb z lastnostjo kapitala;
6) kratkoročne terjatve do drugih bank in kratkoročne terjatve zavarovane z jamstvi oziroma bančnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh bank;
7) postavke za denar na poti.
Stopnja kreditnega tveganja 50%
1) terjatve, ki so v celoti in polno zavarovane z zastavo nepremičnin, ki ustrezajo pogojem, določenim v veljavnem sklepu o razvrstitvi terjatev.
Stopnja kreditnega tveganja 100%
1) naložbe v osnovna sredstva in zaloge materiala;
2) naložbe v delnice drugih bank in oseb in druge naložbe z lastnostjo kapitala, ki se ne odštevajo od kapitala banke;
3) dolgoročne terjatve do bank, ki niso domače banke ali prvovrstne banke;
4) vse druge terjatve in druga bilančna aktiva.
13. Konverzijski faktorji za klasične zunajbilančne postavke in preračun v kreditne nadomestitvene vrednosti
13.
1. Posamezne zunajbilančne postavke, ki predstavljajo klasične potencialne in prevzete obveznosti banke, se preračunajo v kreditno nadomestitveno vrednost z uporabo konverzijskih faktorjev 0%, 20%, 50% in 100% za naslednje skupine zunajbilančnih instrumentov oziroma transakcij: Skupina z zelo nizkim tveganjem - 0% 1) neizkoriščeni okvirni krediti z rokom originalne zapadlosti do vključno enega leta in brezpogojno preklicni okvirni krediti (ali okvirni krediti, ki jih lahko banka kadarkoli prekliče brez najave); 2) drugi posli, za katere obstaja nizko tveganje kot:
-
izdane garancije pokrite z nepreklicnimi garancijami Republike Slovenije;
-
garancije ali drugi instrumenti, ki so pokriti z denarnimi vlogami;
-
preklicni akreditivi.
Skupina z nizkim tveganjem - 20%
1) odprti dokumentarni akreditivi, za katere obstoji možnost samoporavnave oz. blago, na katero se nanaša, služi kot zastava, ali akreditivi, potrjeni s strani izplačilne banke z zapadlostjo do enega leta.
Skupina s srednjim tveganjem - 50%
1) neizkoriščeni okvirni krediti (za posojila, za nakup vrednostnih papirjev, izpolnitev garancije...) s pogodbeno zapadlostjo daljšo od enega leta in pogojno preklicni (ali ostali preklicni) okvirni krediti;
2) nepreklicne nefinančne garancije (vsaka garancija ali jamstvo izdano s strani banke, ki poroča in po kateri ima banka obveznost plačati koristniku garancije, če tretja stranka ne izpolni pogojev navedenih v pogodbi) in garancije za plačilo carinskega dolga. Vključene so storitvene in druge podobne garancije, ki nimajo lastnosti kreditnih substitutov.
3) odprti dokumentarni neblagovni akreditivi ali akreditivi potrjeni s strani banke, z zapadlostjo daljšo od enega leta.
Skupina z visokim tveganjem - 100%
1) druge nepreklicne garancije, jamstva, poroštva itd. (direktni kreditni substituti);
2) obveznosti nakupa in povratnega odkupa, pri katerem kreditno tveganje ostane na banki;
3) druge postavke morebitnih in prevzetih obveznosti banke.
13.
2. V primeru, da je zunajbilančna postavka zavarovana z nepreklicno garancijo enega od izdajateljev navedenih v 12. točki tega sklepa, se zavarovani del tehta, kakor da obstaja izpostavljenost do izdajatelja garancije. Prav tako se pri izpostavljenosti pri zunajbilančni postavki, ki je zavarovana z drugimi zavarovanji navedenimi pri stopnjah tveganja za bilančne postavke v 12. točki tega sklepa, uporabi ustrezna stopnja tveganja, ki velja za bilančne postavke z navedenim zavarovanjem.
14. Konverzijski faktorji in preračun v kreditno nadomestitveno vrednost za izvedene finančne instrumente
14.
1. Pri postavkah izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC izvedeni finančni instrumenti) iz priloge 1, ki je sestavni del tega sklepa, banka ni izpostavljena kreditnemu tveganju za celotno vrednost, določeno v pogodbi, temveč le za morebitne stroške za nadomestitev denarnega toka odprte pozicije v primerih neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani druge pogodbene stranke. Izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto z zapadlostjo do 14 dni in izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na organiziranem borznem trgu, so izključeni iz izračuna kreditnih nadomestitvenih vrednosti za postavke izvedenih finančnih instrumentov.
14.
2. Kreditna nadomestitvena vrednost je odvisna od roka zapadlosti pogodbe, kakor tudi od spremenljivosti obrestnih mer in cen, na katerih temelji določena vrsta instrumenta.
14.
3. Za izračun nadomestitvenih vrednosti banke lahko izberejo eno od v nadaljevanju navedenih metod, ki jo potem uporabljajo. Dovoljen je le prehod iz metode originalne zapadlosti na metodo tekoče izpostavljenosti. Metoda tekoče izpostavljenosti je obvezna za izračunavanje kreditne nadomestitvene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, navedenih v 3. točki Priloge 1 k temu sklepu.
Metoda originalne zapadlosti
V odvisnosti od vrste instrumenta in roka zapadlosti se kreditna nadomestitvena vrednost izračuna tako, da se osnovne nominalne vrednosti instrumentov oziroma pogodb pomnožijo s konverzijskimi faktorji kot sledi:
&fbco;binary entityId="26b2d7c1-1e8e-4e70-9a39-e08b35382ed2" type="jpg"&fbcc;
Metoda tekoče izpostavljenosti
Izračuna se:
a. trenutno izpostavljenost oziroma nadomestitvene stroške iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, tako da se vse pogodbe s pozitivno vrednostjo prevrednotijo z uporabo tekočih cen na trenutne tržne vrednosti. Za pogodbe z negativno vrednostjo je trenutna izpostavljenost enaka nič.
b. potencialno izpostavljenost za preostali čas do zapadlosti pogodbe, tako da se osnovne (nominalne) vrednosti vseh pogodb pomnožijo s spodaj navedenimi odstotki v odvisnosti od njihove preostale zapadlosti.
&fbco;binary entityId="3ffe2059-4fc5-4495-ba09-f056ff61a169" type="jpg"&fbcc;
c. seštevek trenutne in potencialne izpostavljenosti predstavlja kreditno nadomestitveno vrednost za postavke izvedenih finančnih instrumentov.
14.
4. Kreditno tveganje iz naslova postavk izvedenih finančnih instrumentov je mogoče zmanjšati s pogodbenim pobotanjem, to je pobotanjem terjatev in obveznosti iz naslova transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti z isto pogodbeno stranko. Vrste pobotanja, pogoji za njegovo priznavanje in njegove posledice so pojasnjeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega sklepa.
15. Vključitev zunajbilančnih postavk in postavk izvedenih finančnih instrumentov v izračun tveganju prilagojene aktive
Po izračunu kreditnih nadomestitvenih vrednosti za zunajbilančne postavke v skladu s 13. in 14. točko tega sklepa, se ti zneski pomnožijo s stopnjo tveganja za bančne postavke iz 12. točke tega sklepa, ki se izbere v odvisnosti od druge pogodbene stranke in vključijo v izračun tveganju prilagojene aktive. Pri postavkah izvedenih finančnih instrumentov iz 14. točke sklepa se namesto stopnje tveganja 100% uporabi stopnja tveganja 50%.
16. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna v višini 8% tveganju prilagojene aktive iz 11. točke tega sklepa oziroma z uporabo višjega odstotka, če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega.
VI. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA VALUTNO TVEGANJE
17. Izračun skupne neto pozicije v tuji valuti
17.
1. Skupna pozicija v tuji valuti se po tem sklepu ugotavlja iz razlik med aktivnimi in pasivnimi postavkami, ki glasijo na tujo valuto in iz razlik med aktivnimi in pasivnimi postavkami v SIT z valutno klavzulo. Po tem sklepu se kot aktivne in pasivne postavke štejejo vse bilančne in zunajbilančne postavke.
17.
2. Najprej se izračuna neto odprta pozicija (razlika med aktivnimi in pasivnimi postavkami) za vsako posamezno valuto, in sicer ločeno za postavke, ki glasijo na tujo valuto in ločeno za postavke v SIT z valutno klavzulo v tej isti tuji valuti.
Pri tem neto odprta pozicija sestoji iz vsote:
-
neto promptnih pozicij, to je vse aktivne postavke, zmanjšane za pričakovana neplačila (oblikovane rezervacije), minus pasivne postavke iz bilance stanja, vključno z obračunanimi razmejenimi prihodki in odhodki v posamezni valuti;
V neto promptno pozicijo se vključujejo tudi postavke iz naslova spot poslov, ki jih banka ob sklenitvi knjiži zunajbilančno.
-
nepreklicnih garancij in drugih podobnih zunajbilančnih instrumentov v posamezni valuti, ki bodo z veliko verjetnostjo unovčeni in za katere obstaja majhna verjetnost poplačila;
Upošteva se znesek zunajbilančnih instrumentov v posamezni valuti, razvrščenih v skupini D in E v skladu z veljavnim sklepom o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic. Banka lahko po svoji presoji v izračun neto odprte zunajbilančne pozicije vključi tudi garancije in druge instrumente, razvrščene v višje skupine, vendar mora izbrano politiko njihovega vključevanja v neto zunajbilančno pozicijo dosledno uporabljati.
Garancije in akreditivi v posamezni valuti, ki imajo devizno bilančno kritje v tej valuti ali kakršnokoli drugačno zavarovanje, unovčljivo v tej valuti, se vključujejo v izračun neto odprte zunajbilančne pozicije v višini svojega nekritega dela. Če ima banka za take garancije oziroma akreditive hkrati odobrena okvirna posojila, zajema v izračun neto zunajbilančne pozicije svojo potencialno obveznost le enkrat, čeprav je v zunajbilančni knjigovodski evidenci banke izkazana dvakrat.
Znesek oblikovanih rezervacij za zunajbilančne postavke, ki jih banka knjiži na posebnem računu rezervacij v pasivi bilance stanja, banka ne upošteva pri izračunu neto promptne zunajbilančne pozicije.
-
neto terminskih pozicij, to je vse predvidene terjatve oziroma prejeta plačila minus vse predvidene obveznosti oziroma plačila po terminskih valutnih transakcijah v posamezni valuti (vključeni so tudi nominalni zneski terminskih poslov s tolarsko neto poravnavo);
Če banka zaščiti svoje odprte terminske pozicije v tuji valuti s sklenitvijo nasprotnih poslov, vključi v izračun osnovno in zaščitno pozicijo.
V neto terminsko pozicijo se ne šteje terminski del začasnega odkupa/prodaje deviz z obvezno povratno prodajo/odkupom z Banko Slovenije.
-
neto delta vrednost za celotni znesek opcij na posamezno tujo valuto;
Če banka prevzema pozicije v valutnih opcijah, s katerimi se trguje na borzi, se pri določitvi delte upošteva uradno izračunana delta borze za posamezno opcijo. V odsotnosti uradne delte banka lahko izračuna oceno za delto svojih opcij, ki jo mora na zahtevo Banke Slovenije utemeljiti.
-
tržna vrednost drugih opcij v posamezni valuti;
Neto odprte pozicije v evru (EUR) in valutah držav članic EMU banka združi.
Poslov po pooblastilu in komisijskih poslov, ki jih banka opravlja za tuj račun, banka ne zajema v izračun odprte pozicije v tuji valuti.
17.
3. Aktivne in pasivne postavke po posameznih valutah se preračunajo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije ali tržnem deviznem tečaju, in sicer posebej postavke, ki glasijo na tujo valuto in posebej postavke v SIT z valutno klavzulo. Ugotovljene razlike med aktivnimi in pasivnimi postavkami predstavljajo neto odprte pozicije v posamezni valuti (izražene v SIT). Nato se seštevajo ločeno vse neto kratke in neto dolge pozicije, preračunane v SIT, tako da se ugotovi posebej vsota vseh neto kratkih in posebej vsota vseh neto dolgih pozicij.
Kratka pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk manjša od vsote pasivnih postavk.
Dolga pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk večja od vsote pasivnih postavk.
17.
4. Seštevek absolutnih vrednosti obeh vsot predstavlja skupno neto pozicijo v tuji valuti.
18. Kapitalska zahteva za valutno tveganje
Kapitalska zahteva za valutno tveganje se izračuna v višini 8% skupne neto pozicije v tuji valuti iz 17.4. točke tega sklepa oziroma z uporabo višjega odstotka, če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko banka izračuna kapitalsko zahtevo za valutno tveganje na podlagi internega modela, če je ta formalno odobren s strani Banke Slovenije v skladu z XII. poglavjem tega sklepa.
VII. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POZICIJSKO TVEGANJE (TVEGANJE SPREMEMBE CEN FINANČNIH INSTRUMENTOV)
19. Posebno in splošno pozicijsko tveganje
Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje ali tveganje spremembe cen finančnih instrumentov temelji na njegovi razdelitvi na posebno in splošno tveganje.
Posebno tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem, ali v primeru izvedenega finančnega instrumenta, z izdajateljem osnovnega instrumenta.
Splošno tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi spremembe ravni obrestnih mer ali zaradi cenovnih gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov.
20. Ugotavljanje neto pozicije
20.
1. Za vsak posamezni finančni instrument, ki se vključuje med postavke trgovanja, se ugotavlja neto pozicija tako, da se izračuna razlika med dolgimi (imetniškimi, nakupnimi) in kratkimi (dolgovanimi, prodajnimi) pozijami trgovanja, ki se nanašajo na ta instrument. Pobotanje med kratkimi in dolgimi pozicijami v nekem finančnem instrumentu je mogoče, kadar je instrument izdal isti izdajatelj, v isti valuti, z istim kuponom, isto zapadlostjo ter z enakovrednim položajem v primeru stečaja.
20.
2. Pozicije v izvedenih in drugih finančnih instrumentih, ugotovljene v skladu z 21. točko tega sklepa, se upoštevajo pri izračunu neto pozicij v osnovnih finančnih instrumentih, na katere se izvedeni finančni instrumenti nanašajo.
20.
3. Vse neto pozicije v finančnih instrumentih, ki glasijo na tujo valuto, se preračunajo v tolarje po tržnem deviznem tečaju (pred njihovim agregiranjem).
21. Izvedeni in drugi finančni instrumenti v postavkah trgovanja
21.
1. Obravnava izvedenih in drugih finančnih instrumentov Izvedeni finančni instrumenti so instrumenti, katerih cena je posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga oziroma višine obrestne mere ali indeksa. Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih iz prvega odstavka te točke in drugih finančnih instrumentih se pri izračunu kapitalskih zahtev za tržna tveganja obravnavajo kot kombinacije hipotetičnih dolgih in kratkih pozicij oziroma se razstavijo na pozicije v osnovnih finančnih instrumentih, kot je določeno v naslednjih točkah.
21.
1.1. Dolžniški terminski posli / pogodbe: terminska pogodba na obrestno mero (interest rate future), dogovor o terminski obrestni meri (FRA) in terminski posel / pogodba za prodajo ali nakup dolžniških instrumentov (forward contract, bond future).
Za dolžniške terminske posle / pogodbe dolga pozicija predstavlja pozicijo, v kateri banka prejema dogovorjeno obrestno mero, kratka pozicija pa pozicijo, v kateri banka plačuje dogovorjeno obrestno mero. Dolga oziroma kratka pozicija se obravnavata kot kombinacija hipotetičnih dolgih in kratkih pozicij v osnovnih finančnih instrumentih z ustreznimi zapadlostmi:
-
pri terminski pogodbi na obrestno mero kot kombinacija dolge in kratke pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju;
-
pri dogovoru o terminski obrestni meri kot kombinacija dolge in kratke pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju;
-
pri terminskem poslu / pogodbi za prodajo ali nakup dolžniških instrumentov kot kombinacija dolge ali kratke pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju in kratke ali dolge pozicije v dolžniškem vrednostnem papirju, na katerega se terminski posel / pogodba nanaša.
Hipotetične pozicije v osnovnih finančnih instrumentih, ki so rezultat razstavitve dolge oziroma kratke pozicije v dolžniških terminskih poslih / pogodbah, se morajo upoštevati pri izračunu kapitalskih zahtev za posebna in splošna tveganja v zvezi z dolžniškimi finančnimi instrumenti, in sicer v višini tržne vrednosti njihovih osnovnih finančnih instrumentov. Pri izračunu kapitalskih zahtev za posebno tveganje se pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju vključijo v kategorijo postavke brez posebnih tveganj (točka 23.2., utež 0%).
21.
1.2. Lastniški terminski posli / pogodbe
Pozicije v lastniških terminskih pogodbah in poslih, ki se nanašajo na posamezne lastniške vrednostne papirje ali portfelje teh papirjev, se obravnavajo kot kombinacija dolge ali kratke hipotetične pozicije v lastniških vrednostnih papirjih, na katere se terminski posel / pogodba nanaša, in kratke ali dolge hipotetične pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju ustrezne zapadlosti.
Hipotetične pozicije v lastniških vrednostnih papirjih, ki so rezultat razstavitve dolge oziroma kratke pozicije v lastniških terminskih poslih / pogodbah, se morajo upoštevati pri izračunu kapitalskih zahtev za posebna in splošna tveganja v zvezi z lastniškimi finančnimi instrumenti, in sicer v višini tržne vrednosti lastniških vrednostnih papirjev. Hipotetične pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju se vključijo v izračun kapitalskih zahtev za implicitno obrestno tveganje v skladu s 27. točko tega sklepa.
21.
1.3. Valutni terminski posel
Pozicije v valutnih terminskih poslih se obravnavajo kot kombinacija hipotetične dolge pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju ustrezne zapadlosti v kupljeni valuti in kratke pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju ustrezne zapadlosti v prodani valuti.
Hipotetične pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju je potrebno upoštevati pri izračunu kapitalskih zahtev za splošno pozicijsko tveganje v zvezi z dolžniškimi instrumenti.
21.
1.4. Zamenjave: obrestna zamenjava (interest rate swap), medvalutna zamenjava obrestnih mer (currency swap), lastniška zamenjava (equity swap).
Zamenjave je potrebno obravnavati kot kombinacijo hipotetičnih pozicij v osnovnih finančnih instrumentih ustreznih zapadlosti:
-
pri obrestni zamenjavi kot kombinacija dolge in kratke pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju s spremenljivo in/ali fiksno obrestno mero;
-
pri medvalutni zamenjavi obrestnih mer kot kombinacija dolge pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju v eni valuti s fiksno/spremenljivo obrestno mero in kratke pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju v drugi valuti s fiksno/spremenljivo obrestno mero;
-
pri lastniški zamenjavi kot kombinacija dolge in kratke pozicije v osnovnih lastniških instrumentih, na katere se zamenjava nanaša.
Hipotetične pozicije v osnovnih finančnih instrumentih, ki so rezultat razstavitve zamenjav, se morajo upoštevati pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicijska tveganja v zvezi z dolžniškimi ali lastniškimi finančnimi instrumenti, in sicer v višini tržne vrednosti njihovih osnovnih finančnih instrumentov. Pri izračunu kapitalskih zahtev za posebno tveganje se pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju vključijo v kategorijo postavke brez posebnih tveganj (utež 0%).
21.
1.5. Delniški indeksi
Pozicije v delniških indeksih je potrebno obravnavati kot pozicije v posameznih lastniških vrednostnih papirjih oziroma razdeliti v pozicije delnic, ki sestavljajo indeks. Pozicije delnic, ki sestavljajo indeks, se lahko pobotajo z nasprotnimi pozicijami v istih delnicah.
Pozicije v delniških indeksih se vključijo v izračun kapitalskih zahtev za posebna in splošna tveganja v zvezi z lastniškimi finančnimi instrumenti.
Pozicije v terminskih poslih / pogodbah na delniške indekse se obravnavajo kot kombinacija dolge ali kratke pozicije v lastniških vrednostnih papirjih, ki sestavljajo indeks, na katerega se terminski posel / pogodba nanaša, in kratke ali dolge hipotetične pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju ustrezne zapadlosti.
Pozicije v delniških indeksih, s katerimi se trguje na borzah in ki predstavljajo široko razpršene indekse, se lahko izključijo iz izračuna kapitalskih zahtev za posebno tveganje, ob pogoju, da se ne razdelijo na pozicije v sestavnih delnicah. Te pozicije je potrebno vključiti v izračun kapitalskih zahtev za splošna tveganja v zvezi z lastniškimi instrumenti za posamezno državo kot enotno pozicijo izračunano kot vsota tekočih tržnih vrednosti sestavnih delnic indeksa.
21.
1.6. Kuponi investicijskih skladov
Pozicije v kuponih investicijskih skladov se vključijo v izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in ne v izračun kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje.
21.
1.7. Zamenljivi vrednostni papirji
Pozicije v zamenljivih vrednostnih papirjih se obravnavajo kot pozicije v dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjih. Zamenljivi dolžniški vrednostni papir se obravnava kot lastniški vrednostni papir, kadar:
-
je do prvega datuma, ko je možna sprememba v lastniški vrednostni papir, manj kot tri mesece ali manj kot eno leto, če je prvi možni datum zamenjave že mimo; in
-
trenutna tržna cena dolžniškega vrednostnega papirja je manj kot 10% nad vrednostjo ustrezne količine lastniškega vrednostnega papirja, ki ga je možno pridobiti z izvršitvijo zamenjave.
Pozicijo v zamenljivem vrednostnem papirju je možno pobotati z nasprotnimi pozicijami v dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjih ob upoštevanju dodatnih kapitalskih zahtev enakih izgubi, do katere lahko pride v primeru zamenjave.
21.
1.8. Pogodbe o prodaji in povratnem odkupu / odkupu in povratni prodaji ter o posoji / izposoji vrednostnih papirjev
21.
1.8.1. Pozicije v vrednostnih papirjih iz postavk trgovanja prenesenih na podlagi pogodb o prodaji in povratnem odkupu ali o posoji vrednostnih papirjev se obravnavajo kot kombinacija dolge pozicije v začasno prodanih ali posojenih dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjih in kratke pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju ustrezne zapadlosti in s kuponom enakim donosu pogodbe o prodaji in povratnem odkupu oziroma o posoji vrednostnih papirjev.
Pozicije v dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjih in hipotetične pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju iz prejšnjega odstavka se morajo upoštevati pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicijska tveganja v zvezi z dolžniškimi ali lastniškimi finančnimi instrumenti, in sicer v višini tržne vrednosti njihovih osnovnih finančnih instrumentov. Pri izračunu kapitalskih zahtev za posebno tveganje se pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju vključijo v kategorijo postavke brez posebnih tveganj (utež 0%).
Pozicija v vrednostnem papirju iz naslova pogodbe o prodaji in povratnem odkupu ali o posoji vrednostnih papirjev se lahko pobota z nasprotno pozicijo v istovrstnem vrednostnem papirju. V primeru, da nasprotna stranka iz pogodbe o prodaji in povratnem odkupu ali posoje vrednostnih papirjev ne izpolni svoje obveznosti, mora banka o tem takoj obvestiti Banko Slovenije.
21.
1.8.2. Pozicije v vrednostnih papirjih iz postavk trgovanja prenesene na podlagi pogodb o odkupu in povratni prodaji ali o izposoji vrednostnih papirjev se obravnavajo kot dolge pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju ustrezne zapadlosti in s kuponom enakim donosu pogodbe o odkupu in povratni prodaji.
Hipotetične pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju iz prejšnjega odstavka se morajo upoštevati pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicijska tveganja v zvezi z dolžniškimi finančnimi instrumenti. Pri izračunu kapitalskih zahtev za posebno tveganje se pozicije v netveganem dolžniškem vrednostnem papirju vključijo v kategorijo postavke brez posebnih tveganj (utež 0%).
21.
1.9. Opcije in opcijam podobni instrumenti: Opcije na obrestne mere, dolžniške instrumente, lastniške instrumente, delniške indekse, finančne terminske pogodbe, zamenjave in tujo valuto ter nakupni boni.
Pri razstavitvi pozicij v opcijah oziroma opcijam podobnih instrumentov se za namen izračuna kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje uporabljajo določbe X. poglavja tega sklepa.
21.
2. Izvedba prodaje vrednostnih papirjev z obveznostjo odkupa (underwriting)
21.
2.1. Banka mora pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje upoštevati tudi pozicije, ki izvirajo iz opravljanja storitve priprave in izvedbe prodaj z obveznostjo odkupa na novo izdanih ali na novem trgu izdanih dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjev.
Neto pozicije v vrednostnih papirjih, ki nastanejo, če se banka zaveže odkupiti vrednostni papir, se vključijo v izračun kapitalskih zahtev za posebna in splošna pozicijska tveganja glede na vrsto vrednostnega papirja z dnem, ko je banka obveznost odkupa prevzela. Neto pozicija je razlika med celotno obveznostjo banke iz naslova odkupa in tistim delom pozicije, ki jo je že prenesla na tretje osebe, ki so vrednostne papirje odkupile ali so se zavezale k njihovemu odkupu.
21.
2.2. Banka lahko s predhodno odobritvijo Banke Slovenije izračunano neto pozicijo v vrednostnih papirjih zmanjša z uporabo redukcijskih faktorjev iz tabele A za posebno tveganje iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev in za splošno in posebno tveganje iz naslova lastniških vrednostnih papirjev.
&fbco;binary entityId="bc76389a-f4a0-4845-b884-d17d4dcac93f" type="jpg"&fbcc;
Delovni dan 0 iz tabele A je delovni dan, s katerim se banka nepreklicno zaveže prevzeti znano količino vrednostnih papirjev po dogovorjeni ceni.
VII.1. POZICIJSKO TVEGANJE V ZVEZI Z DOLŽNIŠKIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
22. Dolžniški finančni instrumenti